Herojske podobe, herojska priložnost

Prvi v ciklu se bo nocoj z odprtjem razstave ob 19. uri predstavil absolvent slikarstva Adrijan Praznik. V sklopu novega cikla v Galeriji P. Nemec tako prvič v Ljubljani samostojno razstavlja absolvent slikarstva, ki svoj študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) končuje v dialogu z mentorjem doc. Žigo Karižem. V Galeriji P. Nemec bodo z novim razstavnim ciklom Kurator/ica izbira enkrat letno k sodelovanju povabili kuratorja, ki bo v sodelovanju z galerijo pripravil razstavo izbranega mladega avtorja. Nov cikel tokrat odpira izbor dr. Petje Grafenauer, ki bo nocoj v galeriji predstavila umetnostna dela Adrijana Praznika.

Na dobrih temeljih grajena podoba Predstavljena so suverena slikarska dela velikih formatov, ki vsebinsko temeljijo na izhodiščih urbane množične kulture, predvsem stripa in grafitov, prav stripi so namreč umetnikova vzporedna ustvarjalna dejavnost, v katerih avtor razvija svoj avtorski slog. Hkrati pa se razstavljena dela naslanjajo tudi na slovensko postmedijsko slikarstvo prejšnjih slikarskih generacij. Dela vzpostavljajo osebne, izvirne vsebinske in formalne možnosti realizacije, ki se vsebinsko ves čas dotikajo aktualnega družbeno-političnega govora in se z izjavami avtorja vključujejo v sedanji čas.

Klasično sliko, delo se v sodobni umetnosti povezuje z različnimi mediji. Čeprav ta ostaja v klasičnem formatu, je ta del medijskega in tehnološkega napredka sodobnega časa in tega spregledamo tudi v pričujočih delih na razstavi. Slika je del predmetnega sveta, a vedno v vlogi podobe, ki jo nosi dvodimenzionalni nosilec in je zato vredno o njej misliti in jo ne nazadnje še vedno producirati.

Iz fikcije v realnost Pogled na njegovi podobi se decentralizira in postavlja galerijsko belino vprašanja videnega in spregledanega. Čeprav je predmet estetskega upodabljanja realistična predloga, vzeta iz tiskanih ali elektronskih medijev, je pred nami abstraktna sodobna slika, ki se v okvirih zamejuje in se pogled od robov odbija proti drugemu zamejenemu robu. Detajl iz izbranega urbanega konteksta je tako postavljen v nov kontekst. Ta kontekst je predmet avtorjevega raziskovanja vidnosti in realne telesnosti, ki je okleščena v siceršnji vizualni balast in deluje ter pripoveduje zgodbo pogleda v fragmentalno posredovani podobi. Likovno premišljena v kompozicijsko formalnem in vsebinskem smislu je podoba na meji, da bo prestopila v realnost in svoje modernistično ozadje, kot ga imenuje avtor, prepustila drugemu času. Figura pa bo pridobila na moči in priložnosti, da reši svet, avtorja, umetnost.

Pred nami poslikano platno nas spominja na fotografijo, video, striparsko ali grafično podobo. V strogih pravokotnih ploskvah je združena sodobna logika gradnje umetnostnega dela, na katerega močno vplivajo različni mediji in tehnologije sodobnega časa. Tudi ta ima ključni pomen v dekonstruiranju tradicionalne oziroma postmodernistične umetnosti. Zato pričujoča razstava v umetnostni linearni razvoj umešča nove strukture in poglede na sliko v 21. stoletju.

V poplavi materialnega in vizualnega, z izrabo v najrazličnejših medijih izražanja in upodabljanja, umetnik išče svoje gradivo, ki ga ponovno uporabi in postavlja v likovni prostor. S tem gledalca sooča z novodobnimi in (novo)medijskimi figuralnimi kompozicijami, ki se lirično vpenjajo v samo jedro podobe, ki jo formalno dopolnjuje predvsem gledalčeva interpretacija. Pri tem pa gre za zavedanje lastništva in potrošnje vsakdanjega uporabnika umetnosti. Herojska podoba nima preciziranega imena, nima podnapisa, preprosto s svojimi upodobljenimi formalnimi karakteristikami obstaja in pripoveduje zgodbo iz realnosti slikarskega medija vsakemu od nas z veliko priložnostjo obstanka in zavesti.