Sreda, 23. 1. 2013, 14.14
2 leti, 7 mesecev
Herojske podobe, herojska priložnost
Prvi v ciklu se bo nocoj z odprtjem razstave ob 19. uri predstavil absolvent slikarstva Adrijan Praznik. V sklopu novega cikla v Galeriji P. Nemec tako prvič v Ljubljani samostojno razstavlja absolvent slikarstva, ki svoj študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) končuje v dialogu z mentorjem doc. Žigo Karižem. V Galeriji P. Nemec bodo z novim razstavnim ciklom Kurator/ica izbira enkrat letno k sodelovanju povabili kuratorja, ki bo v sodelovanju z galerijo pripravil razstavo izbranega mladega avtorja. Nov cikel tokrat odpira izbor dr. Petje Grafenauer, ki bo nocoj v galeriji predstavila umetnostna dela Adrijana Praznika.
Klasično sliko, delo se v sodobni umetnosti povezuje z različnimi mediji. Čeprav ta ostaja v klasičnem formatu, je ta del medijskega in tehnološkega napredka sodobnega časa in tega spregledamo tudi v pričujočih delih na razstavi. Slika je del predmetnega sveta, a vedno v vlogi podobe, ki jo nosi dvodimenzionalni nosilec in je zato vredno o njej misliti in jo ne nazadnje še vedno producirati.
Pred nami poslikano platno nas spominja na fotografijo, video, striparsko ali grafično podobo. V strogih pravokotnih ploskvah je združena sodobna logika gradnje umetnostnega dela, na katerega močno vplivajo različni mediji in tehnologije sodobnega časa. Tudi ta ima ključni pomen v dekonstruiranju tradicionalne oziroma postmodernistične umetnosti. Zato pričujoča razstava v umetnostni linearni razvoj umešča nove strukture in poglede na sliko v 21. stoletju.
V poplavi materialnega in vizualnega, z izrabo v najrazličnejših medijih izražanja in upodabljanja, umetnik išče svoje gradivo, ki ga ponovno uporabi in postavlja v likovni prostor. S tem gledalca sooča z novodobnimi in (novo)medijskimi figuralnimi kompozicijami, ki se lirično vpenjajo v samo jedro podobe, ki jo formalno dopolnjuje predvsem gledalčeva interpretacija. Pri tem pa gre za zavedanje lastništva in potrošnje vsakdanjega uporabnika umetnosti. Herojska podoba nima preciziranega imena, nima podnapisa, preprosto s svojimi upodobljenimi formalnimi karakteristikami obstaja in pripoveduje zgodbo iz realnosti slikarskega medija vsakemu od nas z veliko priložnostjo obstanka in zavesti.