Bo spletna stran razkrila cene na zasebnem trgu umetnin?

Spletna stran Art.sy je pristala v medijih že lani, ko so sporočili, da so med investitorji in svetovalci strani med drugim Daša Žukova, ustanoviteljica moskovskega Garažnega centra za sodobno kulturo, filmska producentka Wendi Murdoch, Jack Dorsey, krivec za nastanek Twitterja in Eric Schmidt, direktor Googla. Gre za spletno zbirko umetniških del, projekt pa vodi Sebastian Cwilich, nekdanji direktor dražbene hiše Christie's, ki je povedal, da se je na strani registriralo že 130 mednarodnih galerij. Stran po zgledu glasbene spletni strani Pandora uporablja tako imenovano "genome" tehnologijo, ki ustvarja povezave med umetniškimi deli glede na skupne lastnosti, na podlagi česar nato lahko potencialnim zbirateljem predlaga umetniška dela, ki jih sicer ne bi poznali. Plačilna struktura je nekoliko nenavadna. Namesto naročnine stran od galerij pričakuje 15-odstotno provizijo od prvih 10.000 ameriških dolarjev dobička (zneska, ki ostane galeriji po tem, ko plača umetnika in stroške produkcije), ter 10-odstotno provizijo vseh dobičkov nad to vrednostjo. Ker se umetniških del na prodaja prek spleta, Art.sy računa na zaupanje, saj lahko nadzorujejo le, kako so galerije in kupci prišli v stik, ne pa tudi, ali je prišlo do prodaje. "Vedno bodo tudi nepošteni igralci, vendar mislim, da bodo v večini primerov ljudje ravnali pošteno. Če lahko potencialne kupce spremenimo v zbiratelje, bodo galerije verjetno več kot pripravljene plačati provizijo," meni Cwilich.

Bodo galerije upravičile zaupanje?

Če bodo prodajalci umetnin igrali po pravilih, bi Art.sy lahko kmalu postal sveti gral umetniškega sveta: zbirka cen umetnin na zasebnem trgu. Organizatorji poudarjajo, da bodo informacije zaupne, vendar ali je v svetu, ki se tako zanaša na diskretnost in ekskluzivnost, možno pričakovati, da bodo galerije razkrile podrobnosti svojega poslovanja? Francois Renet iz galerije L&M pravi, da so ambicije spletne strani Art.sy v nasprotju z željami zasebnega sektorja, ki želi svoje večmilijonske posle ohraniti zasebne. "V galerijah smo zelo skrivnostni o tem, kdo služi in koliko služi, zato menim, da bodo pri Art.sy težko ugotovili, koliko so dejansko iztržili za posamezno delo." Kljub temu bo njegova galerija sodelovala.

Drugi menijo, da v primeru Art.sy ni nič drugače kot pri zaračunavanju provizij svetovalcev za umetniške nakupe. "Če bo stran k nam pošiljala kupce in bodoče zbiratelje, bomo z veseljem sodelovali," pravi James Fuentes, lastnik galerije iz New Yorka. "Art.sy širi doseg za umetnike, s katerimi sodelujemo, zato smo zelo vznemirjeni."

V iskanju novih zbirateljev

Vsako delo v zbirki pri Art.sy klasificirajo glede na več kot 200 različnih kriterijev. Tradicionalna umetnost bo na vrhu seznama, kot tudi dela iz sorodnih umetniških gibanj. Ostali zadetki pa bodo bolj instinktivni, recimo na podlagi barve, teme ali občutij. "Noben umetniški zgodovinar ne bi definiral umetniških del na podlagi barve, vendar smo ugotovili, da je tudi barva uporabna pri odločanju o nakupu," pravi Cwilich.

Tako bo na primer iskanje Warholovih rož med zadetke uvrstilo dela iz iste serije, kot tudi ostala pop art dela drugih umetnikov, na primer Roya Lichtensteina. Sledila bodo dela umetnikov, na katere je vplival Warhol, kot je Damien Hirst, kot tudi dela umetnikov, ki so slikali rože.

"Veliko ljudi je, ki imajo zadosti sredstev, da bi postali zbiratelji umetnin, pa to niso," pravi Cwilich. "Želimo ustvariti izobraževalni vir za ljudi, ki bi prek strani lahko raziskovali in našli umetniška dela, ki bi jih nato kupili. Delež kupcev bo morda z nakupi nadaljeval in postali bodo zbiratelji." Novopečene zbiratelje bodo nato povezali z relevantnimi galerijami, ki bodo posle lahko sklepali neodvisno od spletne strani.