Večina evropskih počitniških destinacij s čisto vodo

Voda na 77,1 odstotka vseh kopališč je bila odlične kakovosti, kar je 3,5 odstotne točke več kot leto prej. Približno 93,1 odstotka morskih kopališč je dobilo oznako "zadovoljivo", medtem ko je bilo neustreznih manj kot dva odstotka kopalnih vod.

Poročilo zajema tudi 47 vzorcev vode iz slovenskih kopališčih, ki so bili odvzeti v lanski kopalni sezoni, in sicer 21 iz morskih in 26 iz sladkovodnih kopališč (18 rečnih in osem jezerskih). Kopalna sezona v letu 2011 je v Sloveniji trajala na Obali 106 dni, v notranjosti države pa 77 dni.

Vsa slovenska kopališča so lani dosegala predpisane standarde kvalitete Poročilo navaja, da so vsa slovenska morska in sladkovodna kopališča lani dosegala predpisane standarde kakovosti, enako kot leto prej. Glede morskih kopališč poročilo ugotavlja še, da se je stopnja skladnosti s priporočenimi vrednostmi zmanjšala s 100 odstotkov na 95,2 odstotka, pri sladkovodnih kopališčih pa s 56 na 50 odstotkov.

Poročilo pravi tudi, da lani ni bilo razlogov za zaprtje katerega od slovenskih kopališč med kopalno sezono.

Odlična ocena za kopališča na Cipru, Hrvaškem, Malti in v Grčiji Kopališča na Cipru, Hrvaškem, Malti in v Grčiji so za svoje kopalne vode prejela odlično oceno, pri čemer je najstrožjim priporočenim vrednostim (odlična kakovost) ustrezalo več kot 90 odstotkov kopališč, preostala pa so bila ustrezna glede na zavezujoče vrednosti.

Najslabše na Nizozemskem, v Bolgariji, Latviji, Luksemburgu in Belgiji Na dnu lestvice so Nizozemska, Bolgarija, Latvija, Luksemburg in Belgija, kjer stroge priporočene vrednosti izpolnjuje razmeroma majhen delež kopališč, zlasti sladkovodnih.

Kakovost vode v najbolj priljubljenih poletnih počitniških destinacijah v Evropi je bila na splošno dobra, saj je več kot 90 odstotkov kopališč presegalo zavezujoče vrednosti. V Španiji, Italiji in na Portugalskem je bila kakovost vode v več kot 80 odstotkih primerov odlična.

Kakovost kopalnih voda v EU se je od leta 1990 bistveno izboljšala Kot navaja poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) in Evropske komisije o kopalnih vodah, se je kakovost kopalnih voda v EU od leta 1990 na splošno bistveno izboljšala. Delež morskih kopališč, ki ne izpolnjujejo določb direktive o kopalnih vodah, se je z 9,2 odstotka v letu 1990 zmanjšal na 1,5 odstotka v letu 2011. Število sladkovodnih kopališč, ki ne dosegajo zavezujočih vrednosti, pa se je z 11,9 odstotka v letu 1990 zmanjšalo na 2,4 odstotka v letu 2011, kar je eden od najmanjših deležev doslej.

"Z zadovoljstvom ugotavljam, da kakovost kopalnih voda v Evropi na splošno ostaja visoka in da se je v primerjavi z lanskim letom še izboljšala," je ob tem dejal evropski komisar za okolje Janez Potočnik in dodal, da si "moramo še naprej prizadevati, da bi bile naše vode primerne za vse legitimne vrste uporabe, od kopanja do pitja, in da bi ves vodni ekosistem ohranili v dobrem stanju".

Po mnenju izvršne direktorice EEA Jacqueline McGlade pa je kakovost vode na plažah in drugih kopalnih mestih za Evropejce eno od najpomembnejših okoljskih vprašanj. "Vendar se v številnih državah še vedno pojavljajo težave z onesnaženostjo zaradi kmetijstva in odplak, zato bo treba vložiti še več truda, da bi javnosti zagotovili varno in čisto vodo," je še poudarila.

Preverjajo več kot 22.00 morskih, rečnih in jezerskih kopališč po vsej Evropi EEA in evropska komisija sta v poročilu zbrali podatke o kakovosti vode na več kot 22.000 morskih, rečnih in jezerskih kopališčih po vsej Evropi za lansko leto, in sicer v vseh 27 držav članic EU, na Hrvaškem, v Črni gori in Švici. Dve tretjini kopališč sta bili ob morskih obalah, preostala pa na rekah in ob jezerih. Največje število morskih kopališč imajo Italija, Grčija, Francija in Španija, največ sladkovodnih pa Nemčija in Francija.