Nedelja, 12. 8. 2018, 18.15
5 let, 8 mesecev
Streha za vse: slovenska organizacija, ki gradi družbene objekte v državah v razvoju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,27
V humanitarno organizacijo Streha za vse povezani študenti in mentorji z ljubljanske arhitekturne fakultete in fakultete za gradbeništvo razumejo gradnjo stavb kot priložnost za izmenjavo različnih izkušenj, graditeljskih znanj ter perspektiv in življenjskih izhodišč. V okviru svojih projektov pa v državah v razvoju načrtujejo različne družbene objekte.
S temi, kot poudarjajo, želijo prispevati k izboljšanju bivanja lokalnih prebivalcev in dostopnosti do družbenih storitev. Medtem ko gradijo, pa se tudi sami učijo. Prav tako pa študentske ideje v tem primeru ne ostajajo samo na papirju.
Potem ko so med letoma 2009 in 2011 zgradili dve šolski stavbi v izobraževalnem kompleksu Ithuba Community College v barakarskem predmestju Johanesburga v Južnoafriški republiki in leta 2017 v Ugandi v mestu Kabale Prehodni dom za otroke, ki živijo na ulici, ter Hiše za zdravnike klinike Bwama ob jezeru Bunyonyi, se na Fakulteti za arhitekturo in humanitarni organizaciji Streha za vse trenutno posvečajo nastajanju večgeneracijskega izobraževalnega centra v Gambiji.
Večgeneracijski izobraževalni center v Gambiji nastaja v sodelovanju humanitarne organizacije Streha za vse, ljubljanske arhitekturne fakultete in slovenske nevladne humanitarne organizacije Društvo za otroke sveta.
Reševanje človekovih potreb in družbenih dobrin
"Potrebe so vedno zelo konkretne. Začnemo sodelovati z nevladno organizacijo, ki se na določenem območju zavzema za pokritje osnovnih družbenih dobrin, pa naj bo to dostop do šolanja, zdravstvenih storitev in podobno. Gre torej za reševanje osnovnih človekovih potreb in družbenih problemov," izhodišča projektov organizacije Streha za vse predstavi profesorica na ljubljanski arhitekturni fakulteti Anja Planišček, ki se v vlogi mentorice pojavlja že vse od prvega projekta v Južnoafriški republiki.
"Potrebe so vedno zelo konkretne. (...) Gre torej za reševanje osnovnih človekovih potreb in družbenih problemov, " izhodišča projektov organizacije Streha za vse, v okviru katere v državah v razvoju načrtujejo in gradijo različne objekte, predstavi profesorica na ljubljanski arhitekturni fakulteti Anja Planišček.
V Gambiji je to trenutno oblikovanje večgeneracijskega izobraževalnega centra, katerega del bo vrtec, izobraževalni prostori za otroke in mlade ter v naslednji fazi tudi nastanitev za prostovoljce. Projekt v tem primeru poteka v sodelovanju s slovensko nevladno humanitarno organizacijo Društvo za otroke sveta, ki v tej zahodnoafriški državi izvaja program botrstva in prostovoljstva.
Potreba po takšnem prostoru se je pokazala že pred leti, s pridobitvijo zemljišča, ki si ga je del članov organizacije Streha ogledal na začetku leta, pa tudi priložnost za njegovo uresničitev.
Pomembno vodilo organizacije Streha za vse je vsakokratno povezovanje in izmenjava znanja z lokalno skupnostjo.
Povezovanje z lokalno skupnostjo
Pomembno vodilo organizacije Streha za vse je vsakokratno povezovanje in izmenjava znanja z lokalno skupnostjo. Načrtovanje in uresničevanje objektov tako ne poteka v imenu tamkajšnjega prebivalstva oziroma uporabnikov novih infrastruktur, temveč v sodelovanju z njimi.
"Vedno se učimo drug od drugega in stremimo k temu, da skupaj najdemo rešitev," pa o združevanju znanja in moči dodaja arhitektk Primož Pavšič.
Ob zaznavanju socialnih potreb posameznih okolij pa objekti nastajajo tudi ob upoštevanju posameznih družbeno-kulturnih kontekstov. Sodelujoči se tako, kot pravijo tehnična sodelavka na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani Katja Martinčič, arhitekt Primož Pavšič in študentka Nika Curk, zavedajo tudi pomena antropološke senzibilnosti v tovrstnih projektih.
Poznavanje kulturne govorice posamezne skupnosti je tako eno od pomembnih izhodišč, zaradi česar bi bila interdisciplinarna skupina, ki bi poleg arhitektov in gradbenikov vključevala še antropologe, več kot dobrodošla, se strinjajo sogovorniki.
"Skupno grajenje, skupno učenje"
Delati z lokalnim prebivalstvom je tako eden od pomembnih pristopov v projektih organizacije Streha za vse. Ne gre torej za načelo "pridemo, zgradimo in odidemo", temveč za vzajemnost, tako graditeljskih kot drugih znanj, veščin, pristopov in pogledov. Pri čemer pa naj nastalo poleg fizične manifestacije resnično najde svoj prostor v družbenem okolju in se tako umešča z različnimi pozitivnimi socialnimi, ekonomskimi in bivanjskimi učinki.
"Sodelujemo z ljudmi in organizacijami, ki so vpeti v posamezno lokalno okolje. Vedno se najprej povežemo z nevladnimi organizacijami, ki poznajo razmere, okolje, skupnost in njene potrebe," tudi delovanje predstavi tehnična sodelavka na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani Katja Martinčič.
"Sodelujemo z ljudmi in organizacijami, ki so vpeti v posamezno lokalno okolje. Vedno se najprej povežemo z nevladnimi organizacijami, ki poznajo razmere, okolje, skupnost in njene potrebe. To je eden od naših osnovnih pogojev," tudi pojasnjuje arhitektka Katja Martinčič. "Vedno se učimo drug od drugega in stremimo k temu, da skupaj najdemo rešitev," pa o združevanju znanja in moči dodaja Primož Pavšič.
V knjižici o izobraževalnem centru v Južnoafriški republiki so tako zapisali, da gre pri skupnem grajenju za skupno učenje, kar pa velja za vse vpletene, vsakega s svojo kulturo, zgodovino in tradicijo. Vedno pa je to tako tudi priložnost za srečevanja različnih svetov.
V Gambiji je stekla gradnja večgeneracijskega izobraževalnega centra, katerega del bo vrtec, izobraževalni prostori za otroke in mlade ter v naslednji fazi tudi nastanitev za prostovoljce.
Gambijsko tehnično znanje
Tako tudi gradnja izobraževalnega središča v naselju Brufut blizu glavnega mesta Banjul v Gambiji poteka v sodelovanju z lokalno skupnostjo in študenti višje šole za gradbeništvo Gambian Technical and Training Institute. Nastaja središče, ki bo mlajšim otrokom ponudilo prostor za osnovno izobraževanje, starejšim pa za učenje obrtnih in drugih znanj, ki bodo omogočile možnosti zaposlitve. Lokalni delavci v projektih organizacije Streha za vse delajo za plačilo, medtem ko sami prostovoljno in kot del študijskega procesa, še povedo sogovorniki.
Pred začetkom projekta v Gambiji, pojasni Nika Curk, so najprej preučili značilnosti gradnje in načina bivanja v tej zahodnoafriški državi. Seznanjanje z lokacijo, potrebami skupnosti in obstoječega znanja pa je tako kot vedno, spremljalo tudi preučevanje klimatskih pogojev in lokalnih materialov.
"Pri materialih je pomembno, da uporabljamo tiste, ki so za posamezno okolje najbolj ugodna in logična izbira. Tudi zaradi tega, ker so dostopni domačinom. Ker pa smo kljub vsemu arhitekti, vsakič poskušamo iz njih narediti še kaj novega ter tako prinesti dodano vrednost," pa pravi Katja Martinčič.
V sodelovanju z britansko neprofitno organizacijo Alongside Afrika je skupina študentov Fakultete za arhitekturo in Fakultete za gradbeništvo in geodezijo združenih pod organizacijo Streha za vse leta 2017 zasnovala in zgradila Amasiko - prehodni dom za otroke z ulic v Ugandi.
Mango je središče
Nastajajoči izobraževalni center bodo gradili iz prstenih zidakov, pravijo sogovorniki. Tovrstno znanje so v Strehi za vse usvojili že lani v Ugandi, zdaj pa so tehniko, ki v Gambiji predstavlja možnost za cenejšo, hitro in bolj trajnostno gradnjo, še nadgradili.
V prvi fazi, ko se je konec junija na zahod Afrike odpravila prva skupina študentov z mentorji, je nastala nadstrešnica, pod katero so uredili otroško igrišče s preprostimi igrali iz odsluženih avtomobilskih gum. Na ta način so sosedski skupnosti uredili senčni prostor za druženje, za otroke pa kraj za igro.
"Pri načrtovanju kompleksa smo izhajali iz atrijske zasnove in oblikovali večji odprt prostor, okoli katerega bodo nanizane stavbe za učenje, vrtec, druženje in druge dejavnosti," zasnovo izobraževalnega centra v Gambiji povzema študentka Nika Curk.
"Vera v Gambiji, kjer je večina muslimanov, vpliva na življenje doma in v javnosti. Stanovanjski objekti so zasnovani okoli velikih dvorišč, obrnjeni navznoter, ki so ograjena. 'Čas zase' v evropskem smislu tam ne obstaja, dan preživljaš v skupnosti in temu primerno so zasnovani tudi prostori," pogled na način življenja predaja mlada arhitektka Katja Martinčič. Drevo manga pa se znajde na vsakem dvorišču.
Nadstrešnica - za senco in skupnostno srečevanje
Nič drugače ne bo tudi v primeru izobraževalnega centra v Brufutu, kjer že rasteta dve ti sadni drevesi. Mango je središče domačije, tudi pripoveduje Anja Planišček. Nudi hrano in senco. Senca, ki jo lahko daje drevo ali bantaba - tradicionalna, s slamo krita nadstrešnica, pa je v vročem podnebju velikega pomena.
Bantaba je tako obvezna sestavina vsake gambijske vasi, še pojasnjujejo sogovorniki. Ta je tudi kraj, kjer se manjša vas sreča, ko so potrebni skupni dogovori.
Tako bo tudi središče celotnega izobraževalnega centra prav nadstrešnica. "Pri načrtovanju kompleksa smo izhajali iz atrijske zasnove in oblikovali večji odprt prostor, okoli katerega bodo nanizane stavbe za učenje, vrtec, druženje in druge dejavnosti," zasnovo povzema Nika Curk.
Skupini študentov in mentorjev ljubljanske Fakultete za arhitekturo sta v letih 2009 in 2010 sodelovali pri izgradnji šolskega kompleksa Ithuba Community College v revnem predmestju Johanesburga v Južnoafriški republiki. Na fotografiji sta učilnica in knjižnica.
Nepravičnost sveta
Sogovorniki, ki imajo za sabo že nekaj družbeno-graditeljskih projektov v različnih afriških državah, pa naštevajo večplastnosti tako pridobljenih izkušenj. Te so tako strokovne kot življenjske.
"Izkusiš sestavo sveta, v katerem je razlika med bogatejšim in revnejšim delom vedno večja. To je za vsakega udeleženca projekta vedno znova boleče spoznanje," pravi Anja Planišček, ki je kot mentorica pri teh projektih spremljala že več generacij.
“Resnično je velikanska razlika v dostopnosti družbenih dobrin. Ljudje delajo za preživetje, ne za presežke. Nekatere stvari, zaradi katerih pri nas zapravimo ogromno časa in denarja, so tam povsem brez vrednosti," po južnoafriški, ugandski in gambijski izkušnji pravi Katja Martinčič.
Sogovorniki so si tudi enotni, da se je težko spoprijemati z bivanjem, ki ga spremljajo boj za osnovne življenjske in družbene dobrine. Socialni in izobraževalni vidik pa sta tako tisto, kar jih vleče v projekte organizacije Strehe za vse.
