SiolNET. Trendi Potovanja
0,47

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Prave ohridske bisere lahko v Makedoniji kupite le pri dveh družinah

0,47

termometer

Makedonija je dežela bogate kulinarike, nekatere njihove specialitete so postale tudi pomemben del slovenskih kuharskih navad. Makedonija postaja tudi vedno bolj priljubljena izbira med počitniškimi destinacijami. Med bolj priljubljenimi je Ohridsko jezero, najstarejše v Evropi, v Ohridu pa izdelujejo bisere, ki jih v nakitu nosi tudi angleška kraljica.

"Ohrid ima ogromno arheoloških spomenikov, veliko cerkva, lepo staro mestno jedro, v poletnih mesecih pa tudi ugodno klimo, ker je na nadmorski višini okoli 700 metrov. Tja prihajajo turisti iz sosednih držav, Grčije, Bolgarije, tudi iz Slovenije smo letos pripeljali že okoli 500 turistov. Včasih je bilo Slovencev še več, ko smo imeli čarter do Skopja. Tega zdaj ni več, imamo pa dobre povezave iz Ljubljane in Zagreba in organiziramo avtobusne prevoze," je za Planet TV povedal Rado Šušteršič iz turistične agencije Kompas.

Ljudje se z nostalgijo spominjajo starih časov

Narava, bogata zgodovina, prijazni in sproščeni ljudje privlačijo turiste. Makedonija je zibelka slovanstva, dežela Aleksandra Velikega, Cirila in Metoda, matere Tereze, dežela izredno gostoljubnih ljudi in milozvočnih pesmi.

Bolan leži Mile Popjordanov, ob njegovi glavi njegova postarana mati žaluje za njim in ga objokuje. To so besede v eni od pesmi in nekako tako bi lahko opisali tudi Makedonijo. Mlada država, ki ima pred sabo lepo prihodnost, a je nekako melanholična, nostalgična, kot da bi se ljudje zavedali priložnosti, ki jih država ponuja, a jih za zdaj še premalo izkoristijo.

Na ohridskih ulicah je veliko spominov na neke druge čase v neki drugi državi, kar prebivalci, predvsem starejši, radi priznajo. "V Jugoslaviji je bilo najlepše. Zdaj ni nič. Zaprli so vse tovarne, vse so uničili," je dejal eden od njih.

A ne glede na to, da so po eni strani nezadovoljni, znajo po drugi izkoristiti čas, ki ga radi delijo tudi s tujci, ki jih prvič vidijo. Še posebej do Slovencev imajo zelo pozitiven odnos.

Predvsem zunaj mest vidite prizore, ki so za leto 2018 nenavadni, a hkrati pomirjajoči. Dobite občutek, da se je ustavil čas, kar je lahko tudi nekaj neprecenljivega. Predvsem zunaj mest vidite prizore, ki so za leto 2018 nenavadni, a hkrati pomirjajoči. Dobite občutek, da se je ustavil čas, kar je lahko tudi nekaj neprecenljivega. Foto: Planet TV

V Makedoniji se lahko od turizma lepo živi

Narava je divja, neokrnjena, kot pri enem izmed izvirov Ohridskega jezera, kjer izvemo, da se da v Makedoniji prav zaradi turizma lepo živeti. To pove mladi Makedonec, ki je cele štiri dni zdržal v Sloveniji, potem pa se vrnil v domovino. Razkrije, koliko bi dobil pri nas in koliko zasluži, ko prevaža turiste s čolnom.

"Dobil bi 750, 800 evrov, jaz tu zaslužim 500 evrov na mesec, a če bi šel tja, ne bi bil doma. Tam niti ne ješ, samo delaš," pove.

Delo v pristni divjini z ljudmi ga zelo veseli. Marsikje je vidna sled človeka tudi v naravi, čeprav so z njo bolj povezani kot pri nas. A tudi pri nas je bilo še pred 25 leti tako. S Slovenijo imajo Makedonci še nekaj skupnega. Delitev prebivalstva, tam sicer zaradi vere. A te delitve do turistov ne pridejo. Pa tudi če slišijo za njih, marsikdo pozabi nanje, ko predse dobi krožnik z izvrstno makedonsko hrano.

Adria Airways v Skopje leti že 26 let

Letalo, ki v dobri uri prileti v Skopje, je pravi časovni stroj, še dolgo po tem, ko že zapustite državo, pa vam v ušesih odzvanja Bolen mi leži Mile Popjordanov.

Adria Airways leti do Skopja vse pogosteje. Kot pojasnjujejo, so Makedonija in preostale balkanske države turistična niša, ki so jo že dobro izkoristili, se pa trudijo ponudbo še razširiti.

"Adria se od začetka pred 57 leti s ponosom osredotoča na to regijo in Balkan je bil od nekdaj naš zelo pomemben trg. Verjamemo, da smo prevoznik, ki prek Ljubljane povezuje zahodnoevropska mesta z Balkanom. V Skopje letimo že 26 let in tja smo prepeljali že 1,5 milijona potnikov," pove Christian Schneider, komercialni direktor Adrie Airways.

Ohrid leži med visokimi gorami in Ohridskim jezerom, plaže ob jezeru pa so primerne tako za miren družinski oddih kot za obiskovalce, ki uživajo v pestrem nočnem življenju in vrvežu. V preteklosti so mesto zaradi številnih cerkva imenovali slovanski Jeruzalem. V okolici naj bi bilo kar 365 cerkva, zato bi bilo treba v Ohridu ostati vse leto, da bi si lahko vsak dan ogledali eno cerkev. Ohrid leži med visokimi gorami in Ohridskim jezerom, plaže ob jezeru pa so primerne tako za miren družinski oddih kot za obiskovalce, ki uživajo v pestrem nočnem življenju in vrvežu. V preteklosti so mesto zaradi številnih cerkva imenovali slovanski Jeruzalem. V okolici naj bi bilo kar 365 cerkva, zato bi bilo treba v Ohridu ostati vse leto, da bi si lahko vsak dan ogledali eno cerkev. Foto: Planet TV

Ohridski biseri niso iz školjk

Številni dežele ne zapustijo brez svetovne posebnosti, pravega ohridskega bisera. Marsikdo zmotno misli, da te bisere nabirajo iz školjk, a ni tako. Vsi so umetno narejeni iz posebne emulzije iz lusk kot sardela velike ribe, ki živi v Ohridskem jezeru. Pravi recept za izdelavo te emulzije poznata samo dve družini in se prenaša iz roda v rod.

V Ohridu vam na vsakem koraku, pri vsaki stojnici z najrazličnejšim blagom ponujajo bisere. Prave ohridske, slišite. Z vžigalnikom dokazujejo, da niso plastični, ampak pravi.

Kakršnikoli ti biseri že so, niso pravi ohridski. Te različno svetleče stvari sicer vdelujejo v najrazličnejši nakit, a pravi ohridski biser je narejen iz lusk ribe plašnice. Skrivnost izdelave poznata družina Talev in družina Filev.

Družina Filev, ki dela originalne ohridske bisere, je tam že 90 let. Družina Filev, ki dela originalne ohridske bisere, je tam že 90 let. Foto: Planet TV

Znanje prehaja iz roda v rod

"To, kar naj bi bilo ohridski biser, je pod vsakim nivojem," pove Pavel Filev. Potrebna je zelo velika količina lusk, da dobite nekaj litrov emulzije, iz katere s posebnim postopkom izdelajo te edinstvene bisere. Vse preostalo je skrivnost, ki gre iz roda v rod.

Marija Fileva je po študiju v tujini prav tako začela delati ohridske bisere. Njeno delo je bolj moderno, nakit njenih staršev pa je bolj tradicionalen. "Od tega se lahko živi, glede na to, da smo znani. To je naša tradicionalna družinska obrt. Že četrta generacija se ukvarja z njo. Mi ne čakamo, da pride sezona, ampak delamo vse leto. Delamo za makedonski trg, pa tudi za tujino," pove Marija Fileva.

Ohridski biseri, ki jih nosijo tudi kronane glave, med drugim angleška kraljica, niso na prodaj na stojnicah, ampak zgolj v prodajalnah dveh družin.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 13
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin