Okusite življenje zadnjega beneškega doža

Zakaj tja? Villa Manin je ena bolj varovanih skrivnosti Furlanije-Julijske krajine. Vsaj pred Slovenci, ki v Italiji ob koncih tedna običajno ne vidijo dalje od Trsta, pohištvenega giganta v Vilešu in vasi z znižanimi oblačili v Palmanovi. Škoda, saj so le še kakšne pol ure oddaljeni od prebivališča zadnjega beneškega doža, Ludovica Manina, ki ga je z beneškega prestola odstavil Napoleon Bonaparte.

Vila Manin je kompleks v vasi Codroipo, sestavljen iz osrednjega dvorca, velikega, štadionu podobnega dvorišča in čudovitega parka. Posestvo družine Manin, ki so ga zgradili v 16. in 17. stoletju, je zdaj izjemna izletniška točka, ki vas bo prevzela in vas vase povlekla za ves dan.

Najprej je tu 18 hektarjev velik park z dvema ribnikoma, prepreden s sprehajalnimi potmi in posejan z nekaj res posebnimi primerki dreves, ki sprehod spremenijo v pravo učno uro botanike. Ob poti vas spremljajo skulpture, stare od nekaj deset pa do nekaj sto let – uvod v vsebino dvorca, ki je danes eden glavnih razstavnih prostorov v najbolj vzhodni italijanski pokrajini. Ne le, da pripoveduje zgodbo ljudi, ki so živeli v njem (za krajši čas je tu prebival tudi Napoleon), ampak v njem prirejajo tudi sodobne umetniške in popkulturne razstave.

Ne nazadnje pa je zgodba zase ogromno dvorišče, ki je v zadnjih letih gostilo imena, kot so R.E.M., Iron Maiden, Radiohead, Kiss in Rammstein. Ko glasni možje žagajo sredi stebrišč in mitoloških skulptur, je gotovo, da gre za eno bolj fascinantnih koncertnih prizorišč v bližnji okolici.

Zakaj zdaj? Vse do 22. junija bo Villa Manin gostila ne eno, ampak dve razstavi, vredni ogleda. Še posebej zanimiva za slovenske obiskovalce je zagotovo razstava slovenske sodobne umetnosti med letoma 1968 in 2013. Na njej se z več kot 110 umetniškimi deli predstavljajo nekateri najbolj vidni slovenski slikarji, kiparji, grafiki in fotografi, med njimi skupina Irwin in Jasmina Cibic, slovenska predstavnica na zadnjem beneškem bienalu.

Za filmske frike pa bo morda še bolj privlačna edinstvena razstava filmskih kostumov, ki jih je za najpomembnejše predstavnike italijanske kinematografije izdelal znani kostumograf Danilo Donati. Sprehodite se med liki iz Fellinijevih Satirikona, Amarcorda in Casanove ali pa Pasolinijevih Dekamerona, Canterburyjskih zgodb in Arabskih noči ter kontroverznega Salo ali 120 dni Sodome, filma, ki je še dandanes v več državah prepovedan.

Kdaj in za koliko? Obe razstavi sta odprti vse dni razen v ponedeljek. Ob delovnikih si ju lahko ogledate od 10. do 13. in od 15. do 19. ure, ob koncih tedna in med prazniki pa od 10. do 20. ure. Razstava slovenske sodobne umetnosti nima vstopnine, za ogled razstave filmskih kostumov pa boste odšteli osem evrov (v skupini štiri evre).

Park je v poletnih mesecih odprt do 18., v zimskih mesecih pa do 17. ure. Vstop je prost.