Petek, 17. 5. 2019, 17.42
5 let, 6 mesecev
Nekdanja otroška bolnišnica in zavetišče za onemogle služkinje v Ljubljani
Na vogalu današnje Ulice Janeza Pavla II. in Poljanske ceste, kjer so danes stanovanja in dom za starejše, so v 19. stoletju odprli otroško bolnišnico.
Mestni fizik in higienik Viljem Kovač je zamisel o ustanovitvi otroške bolnišnice županu Etbinu Costi predstavil leta 1865. Pobudo je ta takoj odobril in javno pozval ljubljansko prebivalstvo, da s prostovoljnimi prispevki podpre akcijo za ustanovitev nujno potrebne otroške bolnišnice.
Kmalu po tem so ustanovili damski komite, njegove članice pa so obiskovale meščane in pobirale prostovoljne prispevke. Ti niso bili le v denarju, temveč v vsem, kar je bilo za bolnišnico uporabno. Nekateri od donatorjev so se zavezali, da bodo za ustanovo prispevali letne zneske.
Sledila je izbira lokacije. Posestnika Bartl in Zeschko sta ponudila svojo zgradbo na Poljanah in Društvo za vzdrževanje otroške bolnišnice se je strinjalo z nakupom predlagane stare hiše, je zgodovino mestnega vogala na današnji Ulici Janeza Pavla II. in Poljanske ceste popisala Darinka Kladnik v svoji knjigi Ljubljanske metamorfoze.
Elizabetina bolnišnica
Staro stavbo so obnovili, jo opremili za novo funkcijo in odprli 19. novembra leta 1865, na god cesarice Elizabete, ki je prevzela tudi pokroviteljstvo in zato so jo po njej tudi poimenovali.
Elizabetina bolnišnica je bila namenjena brezplačnemu zdravljenju revnih otrok. Ob svojem nastanku je imela 13 postelj. Ker so po ukinitvi najdenišnice, ustanove za najdene otroke, ki je v Ljubljani delovala med letoma 1789 in 1971, otroke proti plačilu začeli pošiljati v otroško bolnišnico, si je ta finančno opomogla. Odbor je tako začel razmišljati o gradnji novega poslopja.
Staro stavbo so prodali, novo otroško bolnišnico pa so sezidali na današnji Streliški in jo tam odprli leta 1889. Na njenem starem mestu pa je nastalo zavetišče za onemogle služkinje in otroško zavetišče.
Stavbo, ki je bila nekoč otroška bolnišnica in nato zavetišče, so podrli leta 1984. Na njenem mestu so zgradili dom za starejše občane, v sprednjem delu ob Poljanski cesti so nastala stanovanja, v pritličju pa lokali.
Jožefinum
Z novo socialno vlogo v mestu pa je ustanova dobila tudi novo ime. Josipina - vdova krškega mecena Martina Hočevarja, kot je tudi zgodovino popisala Darinka Kladnik, Josipina je zavetišče bogato podpirala in zato je to po njej dobilo tudi ime.
Stavbo, ki je bila nekoč otroška bolnišnica in nato zavetišče, so podrli leta 1984. Na njenem mestu so zgradili dom za starejše občane, v sprednjem delu ob Poljanski cesti so nastala stanovanja, v pritličju pa lokali.
Prenova Poljanske ceste vključuje kolesarske površine, pešpoti in cestišča, pa tudi obnovo plinovodnega, vročevodnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Pod arhitekturno zasnovo se podpisuje Rok Žnidaršič.
Prenova Poljanske ceste
Danes Poljansko cesto celovito prenavljajo, kar vključuje kolesarske površine, pešpoti in cestišča, pa tudi obnovo plinovodnega, vročevodnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Pod arhitekturno zasnovo se podpisuje Rok Žnidaršič.
Preberite še:
1