Sreda, 13. 7. 2016, 18.34
6 let
Ljubljana, kot ste jo morda že videli, a je še ne poznate
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,93
Tudi domače mesto, v katerem smo odraščali in se v njem kalimo, je vedno mogoče videti tudi drugače. V njem odkriti še kaj nepoznanega, pa ne samo zaradi sprememb v prostoru, temveč tudi zaradi različnih lastnih pogledov in perspektiv drugih nanj. Kako je na tak način mogoče videti Ljubljano?
Ste kdaj stali na vrhu Situle in si ogledovali mesto tudi s te točke? Se zapeljali po Ljubljanici in se potopili v zgodovino mestnih mostov in rečnih bregov ali pa to vednost spet obnovili? Se sprehodili po Savskem naselju in pozornost posvetili urbanizmu in arhitekturi? Šli po poteh mestnih grafitov? Ali pa se priključili skupini, ki hodi po poteh brezdomstva?
To so le nekatere od mogočih poti po Ljubljani, v tem primeru organizirane s strani različnih institucij, organizacij in pobudnikov. Vse pa kažejo eno: kako je v poznanem vedno mogoče odkrivati še druge, nove perspektive in v njih iskati ozadja zapisanega v prostoru. Se lotiti njegove mnogoterosti.
V urbanem prostoru je mogoče odkrivati številna njegova ozadja, zapise v njem, življenjske sloge in druge njegove raznovrstnosti.
Nov prostor našega vsakdana
Pogled onkraj poznanih poti in pogledov v (domačem) urbanem prostoru je tudi vodilo nastanka zbirke Ljubljana osebno, alternativnih vodičev, namenjenih tako turistom kot domačinom. Od leta 2009 ti izhajajo pod urednikovanjem Nevenke Šivavec in Mojce Zlokarnik pri reviji Likovne besede.
"En sam dokončen pogled na mesto ni mogoč. Že vsak posameznik se srečuje s paleto identitet in vlog, ki jih prevzema v vsakdanjem življenju. Prav tako je večplastni organizem tudi mesto. Ko hitimo po vsakodnevnih opravkih in vedno istih poteh, smo nedovzetni za opazovanje, če pa se ustavimo in otresemo balasta, se naša okna zaznavanja odprejo," o vodičih, ki na Ljubljano gledajo na oseben in poseben način, pravi ena od urednic zbirke Mojca Zlokarnik.
Ko se otresemo vsakdanjih opravkov v domačem mestu in vklopimo oko opazovalca, se pred nami lahko odpre marsikaj drugega, novega. Okna zaznave pa nam lahko odpirajo tudi drugi s svojim pogledom, znanjem in izkušnjami v določenem prostoru. Poseben in oseben pogled na Ljubljano na primer ponujajo vodniki Ljubljana osebno, različnih domačih in tujih avtorjev.
V žepnih formatih je do zdaj tako izšlo že deset primerkov, avtorji pa so domači in tuji umetniki ter umetnice, za katere urednici zbirke menita, da lahko "dodajo nov, izviren in še ne ozaveščen pogled na naše mesto".
Mesto je večplastni organizem.
Vsak s svojim pogledom
Vsak avtor in avtorica pa tako prinašata drugačne poudarke v prostoru. Knjiga umetniške skupine Justseeds iz ZDA, Kanade in Mehike z eseji o njihovi izkušnji Ljubljane na primer govori o migracijah. To, kar je poglavitno področje njihovega raziskovanja, pa naj bo vezano na ljudi in rastline.
"Danes, ko se srečujemo z množičnim preseljevanjem in razseljenostjo ljudi v stiski, je to zagotovo aktualno branje," podčrta Mojca Zlokarnik.
Če hodite vsak dan ali pogosto po Stari Ljubljani, ste na vogalu vhoda v eno od hiš opazili tudi kip, ki ga je Plečnikov učenec Boris Kobe posvetil nekdanjim bizoviškim pericam v Ljubljani.
Jeseni s kaligrafom po Ljubljani
V pripravi pa sta že dve novi knjižici. Vodnik umetnostnega zgodovinarja, bibliotekarja, kaligrafa in tiskarja Marko Drpića iz tipoRenesanse bo "pravi zbirateljski kos v vseh pomenih besede", zatrjuje ena od urednic zbirke Mojca Zlokarnik. Gre namreč za "posebneža, ki ne le da zbira stare črke in goji tradicijo žlahtnega tiska, je tudi zbiralec zgodb in znanja, ki so mu ga zaupali tiskarski mojstri".
Drugi vabljen avtor je venezuelski umetnik Yucef Merhi, ki je Ljubljano spoznal in prav tako Ljubljana njega na 30. mednarodnem grafičnem bienalu s projektom Popolni jezik.
Izdajo vodnikov pa vedno pospremi tudi javni dogodek, vodeni ogled avtorjev. A pri posamičnih alternativnih vodstvih bolj ali manj ostaja, saj mestne oblasti še niso prepoznale večjega potenciala oz. pokazale interesa za razvijanje tovrstne (turistične) ponudbe. Mojca Zlokarnik zato upa, da se bo v prihodnje zgodil kakšen pomemben korak v smeri povezovanja s Turizmom Ljubljana, saj je prav "kulturni turizem tisti, ki lahko v Ljubljani zadrži obiskovalce kakšen dan ali več, našo zbirko pa dodatno osmisli".
Drugo plat Ljubljane kažejo tudi vodeni ogledi Nevid(e)na Ljubljana, ki, osredotočeni na brezdomstvo, potekajo že dobri dve leti v organizaciji društva za pomoč in samopomoč brezdomcem Kraljev ulice.
Nevidna Ljubljana
Drugo plat Ljubljane kažejo tudi vodeni ogledi Nevid(e)na Ljubljana, ki, osredotočeni na brezdomstvo, potekajo že dobri dve leti v organizaciji društva za pomoč in samopomoč brezdomcem Kraljev ulice. Projekt je tako skozi prostor usmerjen k mehčanju stereotipov o družbeno odrinjenem in velikokrat spregledanem.
Kot pravita Irena Bilčić in Milka Podobnik iz Nevid(e)ne ekipe, je tema brezdomstva v Sloveniji zelo živa, hkrati pa vse bolj "skrita". "Z Nevid(e)no Ljubljano želimo skupaj z obiskovalci raziskovati ta družbeni problem in prek osebnih zgodb ponuditi širši vpogled v življenje brezdomnih oseb. Poleg tega pa želimo opozoriti na različne družbene silnice, ki človeka pripeljejo v ta položaj in ga v njem ohranjajo. Prek pripovedovanja osebne zgodbe želijo obiskovalcem dati širši vpogled o tem, na kaj morajo biti pozorni in kam se lahko zatečejo po pomoč v kriznih situacijah …" Vodniki svojo osebno izkušnjo prepletajo še z drugimi temami, povezanimi z življenjem na ulici. Vsaka izmed poti pa je tako drugačna.
V povprečju gostijo eno skupino na teden. Večje zanimanje za te oglede je jeseni in spomladi, in sicer predvsem s strani ljubljanskih študentov. V zadnjem času je med obiskovalci tudi vse več tujcev.
Muzej za arhitekturo in oblikovanje že od leta 2011 izvaja program Arhitektura v živo. Gre za vodstva po različnih mestnih predelih s poudarkom na arhitekturi in urbanizmu in s ciljem približevanja arhitekture in prostorske kulture.
Arhitektura v živo
Muzej za arhitekturo in oblikovanje že od leta 2011 izvaja program Arhitektura v živo. Gre za vodstva po različnih mestnih predelih s poudarkom na arhitekturi in urbanizmu. Te izvajajo s ciljem približevanja arhitekture in prostorske kulture, ozaveščanje pogleda na mestu tudi na tej ravni.
"Ker sta arhitektura in urbanizem področji, ki ju je težko zaobjeti na razstavah, ko si pomagamo z načrti, maketami in fotografijami, je izvajanje ogledov na mestu samem, v prostoru, zunaj muzeja, izjemno dobrodošlo," potrjuje muzejska svetovalka Elizabeta Petruša Štrukelj iz MAO.
Ob zdajšnji razstavi Soseske in ulice v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje organizirajo vodene oglede v različna ljubljanska naselja.
V preteklih letih so v muzeju tako izvedli že skoraj 80 ogledov. Pozornost so najprej posvetili novostim in novogradnjam v mestu, vstopali so celo na gradbišča, kot na primer v Opero med prenovo ali v garažno hišo na Kongresnem trgu še pred odprtjem. Pozimi so na vrsti predvsem ikonični notranji prostori, kot so Nebotičnik, stolpnica Metalke ali Situla, ki z vrha ponuja lep pogled na mesto.
Spomladi je čas tudi za krajinsko arhitekturo, ogledi pa tako osredotočeni na odprte javne prostore, parke na primer. S programom so se usmerili tudi v arhitekturno zgodovino. Oglede pa so razširili tudi na druga mesta Slovenije, v Velenje, Kranj, Novo mesto, Koper in Novo gorico, kjer je bil v ospredju urbanizem.
Ob zdajšnji razstavi Soseske in ulice so obiskovalce peljali v Savsko naselje, Litostrojsko naselje, Murgle in BS7. V juliju bo na ogled Bežigrajska soseska BS 3, v avgustu pa načrtujejo ogled ene novejših sosesk v Izoli. Oglede v zadnji četrtini leta pa bodo namenili arhitekturi Stanka Kristla, čigar razstavo v muzeju pripravljajo za naslednje leto. Pod strokovnim vodstvom bo tako mogoče videti njegov blok na Prulah, Klinični center in otroški vrtec v Ljubljani ter osnovni šoli v Kranju.
Arhitektura in prostorsko urejanje ob reki in nad njo, temu je posvečena vožnja z ladjico, ki jo prav tako kot vodeni ogled organizirajo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.
Pod mostovi in ob bregovih
V okviru programa muzeja zunaj njegove matične stavbe pa je mogoče obiskati tudi vožnjo z ladjico po Ljubljanici. Spoznavati je mogoče številne mestne mostove in brvi, Plečnikove ureditve in pomembnejše sodobne prenove ob reki.
"Za Plečnika je Ljubljanica pomenila eno od dveh najpomembnejših mestnih osi, zato se je odločno lotil obrečnih ureditev in reko skušal približati meščanom z mostovi, ozelenitvami in sprehajalnimi potmi; s tem je ustvaril dolgo potezo, ki jo je nato v zadnjih letih kot dokaz spoštovanja te dediščine na skupno 65 tisoč kvadratnih metrih uspelo uresničiti osmim arhitekturnim birojem oz. posamičnim arhitektom," izhodišče ogledov predstavi vodja tega programa kustosinja Natalija Lapajne iz MAO.
K običajnostim in vsakdanjostim v mestu se posvečajo urbani sprehodi po mestnih četrteh. Jane's Walk, ki so del svetovnega gibanja, promovirajo urejanje mest po meri, namenjeni pa so srečevanju, povezovanu in izmenjavi med sosedi, lokalci.
Sprehodi za sosede
Svetovno gibanje urbanih sprehodov Jane's Walk, ki potekajo vsak prvi konec tedna v maju, so nastali v spomin na ameriško urbanistko, sociologinjo in ekonomistko Jane Jacobs. Avtorico temeljnega dela v urbanističnem načrtovanju z naslovom Umiranje in življenje velikih ameriških mest.
Leta 2007, leto po njeni smrti, so jih organizirali prvič v Torontu, pri nas pa v več slovenskih mestih redno potekajo od leta 2011.
V Ljubljani je letos potekal na primer sprehod po industrijskem in potrošniškem mestu.
Globalna pobuda poudarja pomen hoje in vsakodnevnega življenja na ulici za lokalne skupnosti, mestne četrti in življenje v njej. Promovirajo urejanje mest po meri pešcev. "Ti sprehodi so običajno namenjeni domačinom, da se srečajo, skupaj sprehodijo po svojih vsakodnevnih poteh, spremljajo njihovo hodljivost, si izmenjujejo zgodbe, izkušnje in poglede ter oblikujejo pobude, ki jih lahko naslovijo na občino," pojasnjuje Urban Jeriha iz Inštituta politike prostora iz Ljubljane, ki ta projekt pri nas organizira.
Pozornost je v tem primeru usmerjena k običajnostim v mestu, predstavlja odmik od spektakularnosti v urbanem okolju, glede na tematike pa podčrta različne ravni mesta. V Ljubljani je letos potekal na primer sprehod po industrijskem in potrošniškem mestu.
Vsak dan ob 14. uri, z zbirnim mestom pred vodnjakom pri Akademiji za glasbo, se lahko podate na ogled po ljubljanskih grafitih. Vzemite si dve uri za vodeni sprehod v angleščini, na katerem boste videli to, kar ste že večkrat gledali, pa morda niste opazili in vedeli.
Mesto z grafiti
Obstaja še ena možnost, in sicer: sproščen in profesionalen potep po Stari Ljubljani, kjer pot narekujejo grafiti in ulična umetnost. Za drugačno podobo Ljubljane potrebujete dve uri. Videli boste, kar ste morda že večkrat gledali, pa morda niste opazili in niste vedeli.
Vodeni ogledi po vizualnih in besedilnih urbanih zapisih se začnejo vsak dan ob 14. uri pri vodnjaku nasproti Akademije za glasbo. So brezplačni, potekajo v angleščini in se končajo v Avtonomni coni Metelkova.
