Petek, 28. 4. 2017, 4.05
5 let, 11 mesecev
Najlepši razgledi v Sloveniji (4): Jeruzalemske gorice
Jeruzalem: čudoviti pogledi na vinograde, ki jih pozna bolj malo Slovencev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,15
2
Če bi Jeruzalemske gorice poimenovali prleška Brda, bi jim delali krivico. Ti slikoviti vinorodni griči si zaslužijo zasloveti s svojim imenom.
Ob omembi Jeruzalema v Prlekiji se vsakdo najprej obregne ob njegovo ime. Od kod se je vzelo? Najverjetnejša legenda ga pojasnjuje s podobo Žalostne Marije božje, ki so jo v te kraje v 13. stoletju ob vrnitvi iz Svete dežele prinesli vitezi križarji. Postavili so jo v kapelo, ki je stala na mestu današnje cerkve Žalostne matere božje - to so zgradili v 17. stoletju, med gradnjo pa so izvirno podobo ukradli. Danes lahko v cerkvi danes vidite njeno kopijo, tam pa je tudi zvon želja, za katerega pravijo, da izpolni vse želje: tiste, povezane z vinom, se uresničijo takoj, preostale pa, ko se vrnete v Jeruzalem.
Nov razgled za vsakim ovinkom
Da se želje, povezane z vinom, izpolnijo takoj, je nedvomno res, pa naj gre za degustiranje ali vinogradniške razglede. Jeruzalemske gorice živijo in dihajo s trto in vinom, pedantno urejeni vinogradi pa zaznamujejo pogled, kamorkoli se ozrete. V teh krajih ni le ene razgledne točke, ampak razgledi navdušujejo na skorajda vsakem koraku po tamkajšnji vinski cesti.
Predlagamo, da se najprej ustavite v vasi Jeruzalem, kjer si na njeni najvišji točki ogledate cerkev in se sprehodite po čudovitem vrtu sosednjega Dvorca Jeruzalem. V istem sklopu stavb je tudi lokalna vinoteka in trgovina s spominki, na parkirišču pod njo pa je postavljen še daljnogled, skozi katerega si bolj podrobno ogledate okolico.
Od Jeruzalema do Svetinj: lagoden sprehod s še lagodnejšimi postanki
Nato pa se odpravite na lagoden sprehod po cesti, ki skozi Veličane vodi do sosednje vasi Svetinje. Na poti se ustavite v Zidanici Malek, vinoteki z lokalnimi vini, kjer lahko kozarček (ali več) spijete na osončeni terasi, s katere se (spet) razlega čudovit razgled na okoliške vinorodne griče.
Eden od mnogih čudovitih razgledov na jeruzalemske vinograde se razlega z dvorišča Zidanice Malek.
Če medtem postanete lačni, pa na poti proti Svetinjam zavijte v gostišče Taverna, eno najboljših gostiln v teh krajih, kjer vas bodo prav tako dodobra podprli z vinom, ob tem pa lahko tudi z njihove terase uživate v krasnem razgledu - saj smo vas opozorili, da vas v teh krajih nov razgled čaka za vsakim ovinkom.
Na koncu te, dobra dva kilometra dolge poti, na kateri tudi prečkate mejo med ljutomersko in ormoško občino, pa vas ob cerkvi Vseh svetih v središču Svetinj čaka obisk še ene vinoteke, Svetinjske kleti.
Izlete v te kraje vedno zaznamujeta jedača in pijača, zato vam tokrat za spremembo ne predlagamo zanimivosti v okolici, ampak lokalne posebnosti, ki jih morate nujno poskusiti.
Kaj jesti in piti?
Prlekom ni prav nič všeč, če jih kdo pomotoma okliče za Prekmurce - morda tudi zato poudarjajo svojo gibanico, ki je precej drugačna od prekmurske. Gre za slastno pogačo, ki je med plastmi vlečenega testa polnjena z nadevom skute in kisle smetane, najokusnejša pa je, ko je še vroča.
Prleška tünka
Ta tradicionalna mesnina je že od leta 2010 v Evropski uniji zaščiten proizvod. Gre za najboljše kose svinjine, ki jih razsolijo in ponekod tudi dimijo, nato pa konzervirajo v zaseki, rezine mesa iz tünke pa so obvezen del vsakega pravega prleškega narezka.
Postržjača
Vsako lokalno kulinarično izročilo ima kakšno jed, ki je nastala iz nuje oziroma iz ostankov. Prleki so v to kategorijo prispevali postržjačo, ki je ploska pogača iz - kot pove njeno ime - ostankov testa za kruh, postrganega iz sklede, kjer so ga mesili. Ko je pečena, jo za bogatejši okus (in kalorično vrednost) premažejo s še vročimi ocvirki.
Šipon
To so kraji predvsem belih vin, med katerimi je vredno še posebej izpostaviti šipon, ki se prav v teh krajih odlično počuti. Sicer sliši tudi na ime furmint, pri nas pa se ga je ime šipon po simpatični legendi prijelo v Napoleonovih časih, ko naj bi ga njegovi vojaki v teh krajih z veseljem pili in ob tem vzklikali "C'est si bon!" (tako dobro je). Šipon odlikujejo nižje stopnje alkohola in nekoliko višje kisline, odlično pa se bo prilegel k tünki in postržjači.
2