Četrtek, 14. 7. 2016, 4.00
6 let, 4 mesece
Gostilna Tramšek: ekstremna prleška izkušnja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,25
Poenostavljeno je reči, da je gostilna Tramšek v Ivanjkovcih najboljša gostilna v Prlekiji. Je pa res, da ustreznejšega opisa ni.
Gostilna Tramšek pod jeruzalemskimi griči, na cesti med Ormožem in Ljutomerom, je pred leti veljala za štajerski oziroma prleški odgovor na primorske degustacijske menije. Vključno z vini. Če so Primorci poveličevali Movio, je natakar Zvonko na mizo nosil vina iz neposredne soseščine. Cvetka s Kogla, Kupljena, Čurina … Če so na Primorskem odkrili paradižnik z mocarelo, so pri Tramšku kot hladno predjed postregli mladi sir s paradižnikom, bučnimi semeni in domačim bučnim oljem.
Gostilna Tramšek
Žerovinci 25 b, 2259 Ivanjkovci
Telefon: 02 7194 097
A kljub dobrim idejam, domači hrani in praktično edini pravi degustaciji na Štajerskem se nikoli niso zares prebili med največje. Zakaj? Predaleč od Ljubljane, predaleč celo od Maribora in zdaj še predaleč od avtoceste.
Ocvirkove pogačice za uvod
A za lačne jedce kilometri niso ovira in tudi tokrat, ko smo jih šli znova pogledat, smo se namestili blizu, v Jeruzalemu, da potovanje domov ne bi bilo preveč vijugasto. Terasa, na kateri strežejo poleti, je bila dobro ohlajena, pogled na vinske griče, ki se počasi stekajo v ravnino, pa umirjen. Imeli smo čas in jasno je bilo, da nas čaka obilna prleška pojedina.
Zvonko, verjetno najboljši natakar v deželi, je zaradi sicer znosne vročine predlagal osvežitev, Puklavčevo Gomilo brut, najbolj suho penino teh krajev, ki je pospremila ocvirkove pogačice. Načrt, ki si ga je zamislil, je ob vsaki jedi vseboval novo, lokalno, k sreči ne predrago vino. Na kozarec, se razume.
Namesto mocarele na paradižnik postavijo mladi sir in ga namesto z olivnim prelijejo z bučnim oljem.
Penina je ostala še ob pozdravčku, paradižniku z domačim mladim sirom, stoletnim česnom in drobnjakom. Na mizo ata, da bi jed bolje uspela, prišla tudi bučno olje in še konkreten ajdov kruh z orehi. Zmerna telovadba okusov, brez dvoma. A pri Tramšku je čutiti domačnost, kljub ustvarjalnosti se okusi povezujejo in ostanejo na svojem mestu, kot ste se jih zapomnili iz nekih drugih časov, ko je bilo srce še mlajše. In podoben ritem se je napovedoval tudi naslednjo uro in pol. Odprl ga je Koglov rosé 2014, ki je pospremil pljučno pečenko v solati z brusničnim hrenom in balzamičnim kisom. Srečanje svežih poletnih sestavin.
Pljučna pečenka v solati
Poleg simpatične goste korenčkove juhe s smetano in listi zelene so predlagali še eno Puklavčevo zamisel, aktualno zvrst sauvignona in sivega pinota. Lahko, sveže in pitno vino, preden se je degustacija obrnila h konkretnejšim kapljicam in jedem. Recimo k ajdovemu narastku z grahom na podlagi jajčevcev in paradižnika. Zraven so ponudili dvoboj med dvema šiponoma, Kupljenovim in Kosovim iz Pavlovskega Vrha. Vsak po svoje sta se spoprijela z narastkom.
Ajdov narastek z grahom
"Veste, kaj so murke?" je hotel presenetiti Zvonko, pa mu nas ni uspelo premagati. Kaj moremo, če smo še iz tiste generacije, ki se je smejala Avsenikovim murkam. Kar so na Gorenjskem rožice, so na Štajerskem kumare, v Tramškovem primeru v omaki s krompirjem, smetano in koščkom popečenega mesa iz tünke. Murkam je pomagala Koglova bela zvrst Magna Domenica. Še ena izjemna jed in še ena izjemna povezava, smo si mislili.
"Murke" oziroma kumarično-krompirjeva omaka, ki so ji priložili še kos popečenega mesa iz tünke.
Pri Pra-vinu so za glavno jed prispevali suh šipon 2013. Navajeni na njihova sladka vina smo bili bolj presenečeni kot pri murkah, po drugi strani pa tudi sama glavna jed ni bila nekaj običajnega. Prašiček, polnjen s travniško kislico, mlad pečen krompir iz ponve, vse skupaj na stročjem fižolu in papriki. Še zdaj se nam cedijo sline. Je pa res, da smo na vprašanje, ali bi poskusili še eno glavno jed, jasno odgovorili z NE.
Svinjska ribica, polnjena s kislico, krompir iz ponve in popečena zelenjava
A degustaciji še ni bilo konca. Predvsem ne vinskemu delu, ali kot bi rekel natakar Zvonko: hrana je lahko zanič, terasa je lahko zanič, mize so lahko zanič, cesta je lahko zanič, vino pa ne sme biti zanič. V boj je spet posegel Cvetko s Kogla oziroma njegov traminec Mea Culpa letnik 2015. Pred sladico.
Dvoboj gibanic: prleška ...
Za sladico pa nekaj bolj resnega in veliko starejšega, še iz časov, ko kleti Ormož Ljutomer ni imel v rokah bogati slovensko-nemško-kanadski poslovnež. Ponudili so laški rizling pozne trgatve letnik 2006. Opojno sladka pijača. Zraven sta spadala ne prevelika kosa prleške in makove gibanice. Druga je seveda prekmurska gibanica brez certifikata. Konec koncev je od Tramška v Prlekiji do Prekmurja vsaj še deset, če ne 15 kilometrov.
... proti makovi, kakor so v Prlekiji poimenovali prekmursko.
Povzetek
Najboljša gostilna v Prlekiji, ena najboljših v Sloveniji, z jasnim izrazom in z idejami, ki jih prilagajajo letnim časom in z njimi odgovarjajo na vse svetovne trende. Špargljev in tartufov tukaj ni bilo nikoli in jih zato tudi zdaj ne pripravljamo, so jasni. Imajo svoj vrt in dobavitelje iz okolice, za kakšnih 25 ali 30 evrov na osebo pa se boste dodobra najedli.
Vinska ponudba, ki bi jo sicer morali bolj natančno zapisati v karto, je bogata. Zastopani so vsi okoliški vinarji, večina štajerskih, iz drugih delov Slovenije in sveta pa le redki.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
