Torek, 2. 8. 2016, 4.00
7 let, 1 mesec
Hotel, kjer imate glavo v eni, noge pa v drugi državi
Spanje v Hotelu Arbez v vasi La Cure ni kar tako, saj čez turistični objekt poteka državna meja med Francijo in Švico. Tako je v suiti za mladoporočence mogoče spati celo v obeh državah hkrati. Prav položaj hotela je odigral svojo vlogo tudi v drugi svetovni vojni.
Del vasi na tisoč metrih nadmorske višine La Cure leži v Švici, del v Franciji. Enako velja tudi za Hotel Arbez, kjer je tako mogoče hkrati prespati v obeh državah. Turistični objekt je eden od vsaj štirih, prek katerih poteka mejna črta. Mejna črta iz 19. stoletja med Francijo in Švico v vasi La Cure deli več objektov, med njimi tudi Hotel Arbez.
Švicarsko-francoska meja v nekaterih hotelskih prostorih deli celo posteljo. Tako je na primer v suiti za mladoporočence, kjer glava sega v Švico, noge pa v Francijo. Ena od drugih sob je v celoti v Švici, medtem ko je treba ob vstopu v kopalnico prestopiti meddržavno mejo, saj je ta v Franciji.
Švicarsko-francosko srečanje v postelji in na mizi
Položaj hotela, kjer se v postelji in različnih prostorih, od prodajalne spominkov do hodnikov, srečujeta Francija in Švica, so izkoristili tudi v kulinarični ponudbi. V hotelski restavraciji, ki jo prav tako deli mejna črta, je srečevanje med državama mogoče spoznavati tudi na krožnikih. "Ker je Napoleon III. premaknil meje, dve naciji spita v isti postelji in jesta za isto mizo," spoj francoske in švicarske gastronomije opisujejo na spletni strani hotela.
Hotel je že stal, ko so uveljavili novo mejo
Stavba hotela sega v 60. leta 19. stoletja. Zgrajena je bila kmalu po podpisu sporazuma med Francijo in Švico iz leta 1862, s katerim so na tem območju na novo začrtali mejo.
Do takrat je bila vas La Cure v celoti na francoskem ozemlju, to pa se je pozneje spremenilo. V zameno za odsek zemljišča v strateško pomembni dolini Dappes, ki je po novem pripadel Franciji in po katerem ime nosi tudi omenjeni sporazum o novi meji, je nekaj kvadratnih metrov v vasi La Cure dobila Švica.
Bar v Franciji, trgovina v Švici
Še preden so politični dogovor dokončno uresničili tudi v prostoru, kar se je zgodilo leto po njegovem podpisu, je domačin Ponthus na novi mejni črti z rekordno hitrostjo že zgradil stavbo. Upal je namreč na dobiček, ki bi izhajal iz čezmejnega posla.
Na francoski strani je bil tako lokal, na švicarski pa živilska trgovina.
Hotel je tu nastal leta 1921, potem ko je objekt kupil Jules-Jean Arbeze.
Zaradi položaja je svojo vlogo hotel odigral tudi med drugo svetovno vojno. Med nacistično okupacijo Francije so nemški vojaki hotel lahko zasedli le deloma. V del, ki sega v Švico, ki je v tem času ostala nevtralna, niso mogli vstopiti. V zgornja nadstropja, ker se stopnice končajo v Švici, so se lahko zatekli begunci in pripadniki odporniškega gibanja. Danes zaradi schengenskega območja, ki mu pripadata obe državi, prehod čez objekt ni otežen.
Hotel med drugo svetovno vojno
Zaradi položaja je svojo vlogo hotel odigral tudi med drugo svetovno vojno. Med nacistično okupacijo Francije so nemški vojaki hotel lahko zasedli le deloma. V del, ki sega v Švico, ki je v tem času ostala nevtralna, niso mogli vstopiti.
Za prehod v zgornja nadstropja stavbe je bila namreč nujna uporaba stopnic, ki se končajo na švicarskem ozemlju, kamor nacistična vojska ni smela vstopiti. V višja nadstropja so se tako lahko zatekli begunci in pripadniki odporniškega gibanja.
Schengen v hotelu
Hotel danes upravlja francosko podjetje. Zaradi schengenskega območja, ki mu pripadata obe državi, prehod čez objekt ni otežen.