Bivak pod Skuto: popolno zavetje v slovenskih gorah #foto

Skuta je gora v verigi Kamniško-Savinjskih Alp, ki se z 2532 metri dviga nad okoliško pokrajino. Pod njenim vrhom na Malih podih je desetletja stal bivak, v katerega so se lahko zatekli pohodniki, a z leti so tudi tega načeli zob časa in ekstremni vremenski vplivi.

Po zaslugi mednarodne ekipe na njegovem mestu že stoji novo zatočišče, ki pa je – vsaj na pogled – precej drugačno od običajnih bivakov v naših gorah. Zasnovali so ga študenti arhitekture na ameriški univerzi Harvard iz Bostona, kjer poučujeta slovenska arhitekta Špela Videčnik in Rok Oman iz biroja OFIS arhitekti.

Ameriški študenti za zgled vzeli tradicionalno slovensko alpsko arhitekturo

Pod njunim mentorstvom so ameriški študenti lansko jesen pripravili 14 različnih zasnov za bivake v slovenskem visokogorju. Pri tem so upoštevali tradicionalno slovensko alpsko arhitekturo, stavbne elemente, materiale in oblike. Na koncu so izbrali koncept, ki najbolje povzema karakter strme dvokapnice, ta pa je značilna za številne tradicionalne lesene gradnje v slovenskih gorah.

Zanimiva zunanjost, skromna notranjost

Po zaslugi mednarodne ekipe – ob univerzi Harvard in OFIS arhitekti so sodelovali še podjetje AKT II iz Londona, športno društvo Freeapproved in planinsko društvo Ljubljana Matica – sponzorjev ter donatorjev iz tujine je bivak pod Skuto zdaj dokončan.

"Oblikovanje interjerja narekuje skromnost, ki je povsem podrejena funkciji, saj mora v minimalnem prostoru zagotavljati zavetje in prenočišče tistim, ki se vanj zatečejo," je o zasnovi povedala arhitektka in mentorica študentov Špela Videčnik.

Ko gradnjo narekujejo ekstremne razmere ...

Zunanjo obliko in izbor materialov, ki so jih uporabili pri gradnji, so narekovale ekstremne razmere, ki lahko vladajo na tej nadmorski višini. Ob razgibanem terenu so tu še veter, sneg, nevarnost plazov, sončna pripeka in nepredvidljivi viharji. Tem so se morali arhitekti, statiki in oblikovalci prilagoditi in ustvariti najboljše rešitve. Pri tem pa na račun funkcionalnosti niso želeli izgubiti estetske plati zatočišča.

Arhitektom je svetoval inženir (pa tudi avtor izvrstnih fotografij novega bivaka) Anže Čokl, ki je skupaj s statiki predlagal nekatere dopolnitve, da bi bil bivak kar najbolje prilagojen zahtevnim razmeram in uporabi planincev.

Ker je nov bivak izjemno atraktiven, smo ekipo povprašali, ali lahko zaradi svoje arhitekturne izpopolnjenosti pod Skuto privabi še več pohodnikov. "Vsi sodelujoči pri projektu si želimo, da ne," odgovarja Anže Čokl.

Arhitekturni presežki v gorah so dvorezen meč

Do bivaka namreč vodi neoznačena strma stezica, mestoma tudi izpostavljena zdrsu, poleg tega pa bivaki na splošno niso namenjeni masovnim obiskom, pravi Čokl. Ekipa se obenem zaveda, da so tovrstni arhitekturni presežki v gorah, pa tudi v drugih občutljivih okoljih, lahko dvorezen meč.

Gorska zatočišča nekateri razumejo kot brezplačno počitniško namestitev "Mnogo ljudi do skupnega dobrega nima pravega odnosa in z imetjem ravna grdo, povzroča se nepopravljiva škoda," nadaljuje Anže Čokl, ki dodaja, da pri nas največjo težavo predstavljajo obiskovalci iz vzhodne Evrope. "Ti si zasilna zatočišča spremenijo v brezplačne počitniške namestitve v poletju. Temu bi morali pristojni organi posvetiti več pozornosti, zlasti nadzorniki Triglavskega narodnega parka za bivake, ki ležijo v Parku."

Večina sodelavcev je pri projektu sodelovala prostovoljno zaradi spoštovanja in ljubezni do slovenskega visokogorja. Njihova želja pa je, sklene Čokl, "da bo novi bivak planincem dolga leta odlično služil in da bodo skrbni, saj bo le tako ostajal v enaki popolnosti".