Sobota, 12. 10. 2019, 16.00
5 let, 2 meseca
Želite nenehno vsem ugoditi? To vas lahko drago stane.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,03
To, da želite vedno vsemu in vsem ugoditi, je naporno tako za vašega duha kot telo.
To, da ne znate reči ne in se neumorno trudite ugoditi željam ter zahtevam drugih – pa naj gre za prijateljski odnos, partnersko razmerje ali za službo – je lahko zelo naporno. Vodi lahko celo v tesnobo, izčrpanost, depresijo. Zato je prav, da se naučite reči ne oziroma da znate najprej sebi, nato pa še okolici postaviti jasne meje.
Tako kot številne težave v odrasli dobi tudi to, da posameznik ne zna reči ne in zato vedno neumorno izpolnjuje zahteve ter pričakovanja drugih, izvira iz otroštva. Ali iz primarne družine ali iz kakšnega drugega, za otroka takrat pomembnega odnosa, kot je odnos učitelj-učenec, trener-vadeči, lahko tudi iz prijateljskega odnosa.
O želji po pretiranjem ugajanju smo govorili s psihoterapevtko Veroniko Podgoršek.
"Pri osebah, ki se spopadajo s to težavo, gre večinoma za zelo podobne vzorce, ki segajo v otroštvo. Posameznik, ki se v odrasli dobi še vedno spopada s to težavo, že kot otrok ali nikoli stvari ni naredil dovolj dobro in je imel zato ves čas občutek, da bi moral biti še boljši, ali pa ni smel reči ne," vzroke pojasnjuje psihoterapevtka dr. Veronika Podgoršek.
Ves čas se je torej počutil manjvrednega, nesprejetega, celo zavrnjenega, zato se je ves čas neumorno trudil pridobiti ta občutek pritrditve. Pripravljen je bil narediti vse, pa če ga je to še tako psihično ali celo fizično izčrpavalo, da bi končno dosegel notranji mir, občutek, da je dovolj dober in da je sprejet.
"Morda je nekdo s fakultete prinesel oceno osem, pa so starši rekli: 'Super, ampak očitno se nisi dovolj učil, če nisi dobil devet ali deset.' Primer je iz poznejšega obdobja posameznika, a takšni 'ampak' so se mu ves čas dogajali že prej, kot otroku in najstniku. In tudi ne nujno doma, vemo, da sploh kakšni resni športi, kjer je posameznik v zelo tesnem stiku s trenerjem, lahko ustvarijo enako mero pritiska in občutka zavrženosti," še pojasnjuje Podgorškova.
Potreba po nenehnem ugajanju lahko vodi v resne psihično-fizične težave
In če je nekoč tem ljudem zanje pomembna tretja oseba ves čas govorila in jim vzbujala prepričanje, da bi lahko bilo vedno še bolje, so z veliko verjetnostjo začeli sami sebe spravljati pod ta isti pritisk. In se znašli v hudem začaranem krogu.
Večinoma občutki manjvrednosti in tega, da nič ne naredimo dovolj dobro, izhajajo iz otroštva. Kar se kasneje v življenju kaže kot nezmožnost reči ne, saj se posameznik boji, kaj bi mu zavrnitev lahko prinesla.
"Zelo pogosto začnejo takšne osebe same sebe spravljati v te občutke manjvrednosti, saj so jih ponotranjili in zdaj to počnejo sami sebi. Saj tudi če končno dobijo potrditev okolice, sami še vedno dvomijo o sebi. Znašli so se v začaranem krogu, iz katerega ne najdejo več poti ven. In tistega občutka, da so končno OK in dovolj dobri ter sprejeti, kar ni in ni od nikoder. Ali, rečeno malo drugače, takšni posamezniki zdaj ves čas sami sebi govorijo 'ampak', tudi če jih okolica v resnici sprejema," razlaga sogovornica.
Prav to pa je za človekovo duševno zdravje zelo nevarno stanje, saj se lahko obstoječim težavam (občutkom manjvrednosti) pridružijo še druge, kot so fizična in psihična izčrpanost, tesnoba, globoka žalost in depresija. Takšne osebe namreč v sebi nosijo veliko žalost in nikoli ne dosežejo mirnosti duše ter pravega veselja.
Rešitev: postaviti meje sebi, nato še okolici
Kot pri vsaki psihični tegobi je tudi pri tej treba najprej odkrito pobrskati po sebi in svoji preteklosti ter odkriti vzroke negativnih občutij, ki vas pestijo še v odrasli dobi in vas kar ne izpustijo iz svojega primeža. Nekaterim uspe to narediti samim, spet drugim ob pomoči terapevta. Kajti šele takrat, ko boste prišli v stik s preteklostjo in zares razumeli, od kod izvira vaša težava, zakaj ves čas neumorno iščete potrditve drugih in zato ne znate oziroma ne zmorete reči ne, se boste lahko lotili tehnik, s katerimi boste poskušali omiliti svoje težave.
"Nadvse pomembno je, da se naučite sami sebi postaviti meje. Da si določite, do kod želite iti, kje je vaša meja v katerikoli stvari. Zmotno je prepričanje, da je treba najprej ljudem okrog sebe postaviti meje, kajti najprej jih je treba začrtati pri samem sebi, šele nato pride na vrsto okolica," pove Veronika Podgoršek.
Nadvse pomembno je, da se najprej naučite meje postaviti sebi, nato pa še okolici.
"Druga stvar, ki jo zdaj v odrasli dobi premoremo in je verjetno kot otroci nismo, pa je zavedanje, da smo mi tisti, ki imamo nadzor nad sabo oziroma da si ga, če ga v tem trenutku zaradi obstoječih težav nimamo, lahko znova pridobimo. Posameznik si mora dopovedati, da bo kljub temu, da ne bo vedno vsemu in vsem ugodil, preživel in da je tudi to, če kateri od njegovih trenutnih obstoječih odnosov zaradi tega, ker ljudem ne bo več ugodil v vsem, ne preživi, v redu. Takšnega odnosa v svojem življenju tako ali tako ne potrebuje."
To zavedanje in moč seveda ne prideta čez noč, saj gre za posameznike, ki so v otroštvu takrat, ko so rekli ne, dobili veliko zavrnitev in negativnih čutenj ali morda celo ignorance, doletel jih je konec nekega odnosa, kar je za otroka izjemno težko, s tem se ne zna spopasti. "In trik je, da naše telo še zdaj pomni ta čutenja iz otroštva, ki so bila posledica besede 'ne', da se posameznik še zdaj, v odrasli dobi, boji zavrniti neko zahtevo, željo okolice ali pa se preprosto boji iti nasproti sebi," dodaja sogovornica. A nikoli ni prepozno, da se začnete ukvarjati s seboj, z vztrajnostjo in odločnostjo pa lahko tudi beseda ne postane stalnica v vašem besednjaku.
