Ste tudi vi tisti, ki zamujate?

Študija univerze v San Franciscu je pokazala, da kronično zamuja okrog 17 odstotkov ljudi in da so si medsebojno zelo podobni: vsi imajo težave s samokontrolo in s koncentracijo. Za njih bi lahko v šali rekli, da bodo zamudili še na lasten pogreb, a Diana DeLonzor, avtorica knjige Nikoli več ne zamujaj, pravi: "Zamudnikom običajno ni lahko, in čeprav se trudijo popraviti svoje obnašanje, je težje, kot si mislijo." Po njenem mnenju ima zamujanje svoje korenine v otroštvu, zato je zamudnike razdelila na sedem tipov, ki zamujajo iz različnih razlogov. Mimogrede: nekatere znanstvene teorije trdijo, da sindrom kroničnega zamujanja res obstaja in da gre za duševno motnjo, ki prizadene isto področje možganov kot sindrom pomanjkanja pozornosti ali ADHD.

Tipi zamudnikov so:

- Adrenalinski odvisnik: To so ljudje, ki vse počnejo v zadnjem hipu, ker le tako čutijo adrenalin. Če nimajo rokov ali kriznih situacij, jim je dolgčas, ko pa vidijo, da jim ne bo uspelo priti pravočasno, se pogosto sploh ne prikažejo, ker imajo slabo vest. Značilno zanje je, da nenehno dirkajo z enega konca na drugega, ker jim to daje občutek, da razbijajo vsakdanjo monotonost. - Obsedeni z delom: Težijo k temu, da opravijo čim več stvari v čim krajšem času – v eni uri bi posesali stanovanje, skuhali kosilo, skočili na bencinsko črpalko in pobrali otroke iz šole. Pravzaprav narobe ocenijo, koliko časa zahteva določen opravek, zato jim stvari ne gredo vedno od rok in kronično zamujajo z enega dogodka na drugega. Treba pa je priznati, da so kljub zamujanju vztrajni in slej ko prej naredijo vse, kar so si zadali. - Raztresene duše: Zelo lahko preusmerjajo pozornost, včasih delujejo hiperaktivno in se hitro zmedejo – odhajajo od doma v službo in medtem opazijo, da slika visi postrani, to pa je treba takoj popraviti, kajne? Njihova največja težava je, da nimajo jasnih prioritet, vse se jim zdi enako (ne)pomembno. - Uporniki: To so tisti posamezniki, ki uživajo, ko zamujajo, ker jim je všeč, da jih drugi čakajo. Za njih je znano, da zamujajo in da je to treba vnaprej sprejeti, zato so zelo samozavestni in menijo, da z zamujanjem pridobivajo na moči in ugledu, v resnici pa gre za osebe z nizko samopodobo, ki tako "zdravijo" svoje komplekse. - Razumneži: Nikoli ne priznajo, da zamujajo, ker imajo vedno tako dober izgovor ali opravičilo, ki jih opraviči, da z njimi nima smisla razpravljati o zamudi. Oni preprosto ne morejo vplivati na vesolje, ki ima svoje načrte. - Altruisti: Sploh ne zamujajo tako pogosto, običajno le takrat, ko so prisiljeni oditi nekam, kamor sicer ne bi šli, ampak morajo držati obljubo, ki so jo dali nekomu. Najprej poskušajo najti razlog, zakaj ne bi šli, kar traja tako dolgo, da že zamujajo, na koncu pa se vendarle pojavijo, ker imajo slabo vest. - Egoisti: Sami sebi so najbolj pomembni, zato so tudi njihove potrebe najbolj pomembne, vsekakor pa bolj pomembne od tujega časa. Brezbrižno kažejo svoje nespoštovanje in neodgovornost, čeprav se zavedajo, da niso storili prav.