Slovenci bomo v novem letu jedli bolj zdravo

Večina (87 odstotkov) vprašanih v raziskavi Episcentra si novoletnih zaobljub ne postavlja, preostalih 13 odstotkov pa si ob vstopu v novo leto zastavlja različne cilje: da bodo bolj zdravo živeli, opustili škodljivo razvado, več časa preživeli z družino ali ga več namenili sebi.

Psihologinja, docentka doktorica Sara Tement z oddelka za psihologijo na filozofski fakulteti razlaga, da (novoletne) zaobljube niso nič drugega kot cilji, ki si jih zastavimo za prihodnost.

Novoletne zaobljube: zaveza, da spremenimo tisto, česar čez leto nismo Izhodišče za postavljanje zaobljub je zaznana razlika med trenutnim in želenim stanjem oziroma situacijo. Tak razkorak predstavlja vir motivacije, cilji pa nam dajejo usmeritev pri doseganju želenega stanja. "Vsem novoletnim zaobljubam je skupno tudi to, da smo si spremembe na določenih področjih želeli že vse leto, ampak nam jih nekako ni uspelo uresničiti," dodaja psihologinja.

Da si zaobljube največkrat postavljamo prav na prelomu let, ni naključje. To je obdobje, ko ocenjujemo (po mnenju Sare Tement sicer zmotno), da bomo januarja imeli več časa, da se bomo lahko posvetili svojim ciljem, kot pa tik pred prazniki ali med prazniki.

Najpogosteje se na seznamih zaobljub znajdejo želje, da bi spremenili škodljive razvade, bili telesno aktivnejši, da bi zmanjšali telesno maso in spremenili delovne navade, razlaga psihologinja.

Podobno je pokazala tudi naša anketa. Največ (20 odstotkov) vprašanih, ki si novoletne zaobljube postavljajo, se odloči, da bo v novem letu bolj zdravo jedla. Sledijo zaobljube, da bodo več časa preživeli z družino, se posvečali sebi in se več rekreirali.

Med zaobljubami so tudi te o opustitvi kajenja, hujšanju, novi službi, nekaj vprašanih pa si želi v novem letu večkrat k maši.

Najpogostejša napaka so preohlapni, lahko dosegljivi cilji Večina tistih, ki si novoletne zaobljube postavljajo, se jih drži nekaj mesecev, le petina pa se jih drži ves čas. Od česa pa je odvisno, ali se bomo zaobljub držali in jih uresničili ali ne? Psihologinja meni, da nas motivira že to, da si nek cilj zastavimo. Pomembno pa je, kako je naš cilj oblikovan.

"Nestimulativni so cilji, ki so presplošni in preveč ohlapni, pa tudi tisti, ki so prelahko dosegljivi in na dosegu roke," razlaga Sara Tement.

Tisti, ki se zaobljub držijo, manj fantazirajo o končnem cilju Pri proučevanju oseb, ki so se po novem letu držale zaobljub, in tistih, ki se jih niso, se je pokazalo, da pomembno vlogo igrajo naše strategije spopadanja z zaobljubo in vedenjsko spremembo, ki jo prinaša.

Psihologinja meni, da "tisti, ki se zaobljub uspešno držijo, bistveno manj fantazirajo o doseženem cilju in manj obsojajo samega sebe, če stvari ne potekajo v želeni smeri."

K vztrajanju pri zaobljubi pripomore tudi, če se redno opominjamo na to, kaj želimo doseči, in če se ob prvih uspehih za doseženo nagradimo. Pomembno je tudi, da nas ne zavedejo pozitivni občutki, ki spremljajo na novo zastavljeni cilj. V danem trenutku se namreč zaradi tega lahko počutimo tako dobro, da pozabimo na to, da se novega izziva še sploh nismo lotili.