Šeškanje otrok lahko povzroči duševne bolezni

Metode vzgoje se s časom spreminjajo. Še v prejšnji generaciji je bilo bolj ali manj običajno, da so otroci ob resnih prekrških stali v kotu ali jih je mama našeškala, če pa so ga res polomili, je pel očetov pas.

"Šeškanje naredi več škode kot koristi"

Zdaj je telesno kaznovanje otrok ne le v šolah, ampak tudi doma nezaželeno, v nekaterih državah celo prepovedano. To, da telesno kaznovanje škodljivo vpliva na otrokov razvoj, so ugotovili tudi znanstveniki univerz v Teksasu in Michiganu. V obsežni raziskavi, ki je zaobjela 160 tisoč otrok v časovnem okviru petdesetih let, so raziskovali vpliv telesnega kaznovanja na razvoj otrok, predvsem kakšne posledice pušča v odrasli dobi.

V članku, objavljenem v zborniku Journal of Family Psychology, so navedli, da telesno kaznovanje, kot je šeškanje, ponavadi povzroči prav nasprotno, kot to želijo starši. Šeškanje naj bi povzročilo precej več "nekooperativnega vedenja", kot so menili pred raziskavo.

Šeškanje lahko ima nasprotni učinek od tistega, ki ga želijo starši, in pri otroku sproži še bolj nekooperativno vedenje, vpliva pa lahko tudi na njegov duševni razvoj. Foto: Thinkstock

Ugotovili so, da šeškanje vpliva na otrokov vedenjski in duševni razvoj tudi v poznejših letih in lahko povzroči negativen odnos do družbe, vedenjske motnje, agresivno vedenje ter tudi milejše oblike duševnih bolezni. Sklep raziskovalcev je, da "šeškanje naredi več škode kot koristi".

To seveda ni prva študija o šeškanju. Prav nasprotno pa so ugotovili znanstveniki z michiganske univerze Calvin College, ki so leta 2010 objavili raziskavo, v kateri ugotavljajo, da so otroci, ki so jih v starosti do šestih let starši kaznovali s šeškanjem, v šoli uspešnejši.

Prva je telesno kaznovanje otrok prepovedala Švedska

A kljub temu je globalni trend vzgoje nastrojen proti šeškanju, čeprav je Unicef v poročilu pred dvema letoma objavil podatek, da 80 odstotkov vseh staršev na svetu svoje otroke telesno kaznuje s šeškanjem. Združeni narodi sicer že nekaj let države pozivajo, naj telesno kaznovanje otrok prepovedo z zakonom. Pred tremi leti je kampanjo za popolno prepoved telesnega kaznovanja začel tudi Svet Evrope.

Foto: Gregor Jamnik

Hrvati so šeškanje prepovedali, Slovenci (še) ne

Trenutno je telesno kaznovanje otrok z zakonom prepovedano v 49 državah. Med njimi je na prvem mestu Švedska, kjer so ta način discipliniranja otrok tako v šoli kot doma prepovedali že leta 1979. Prav tako je prepovedano v 27 evropskih državah, tudi v sosednji Hrvaški.

Po podatkih globalne iniciative End Corporal Punishment se Slovenija uvršča med 54 držav, ki je izrazila namen prepovedi telesnega kaznovanja. V Sloveniji je bila v družinskem zakoniku iz leta 2012 predvidena prepoved telesnega kaznovanja v družini, a ker je bil zakon na referendumu zavrnjen, prepoved ni začela veljati.

Dovoljeno šeškanje kot "razumna kazen"

Med državami, ki so to že storile, je nekaj presenetljivih, recimo Južni Sudan, Benin, Makedonija, Albanija in Turkmenistan. V teh državah je prevladujoča patriarhalna družba, z dominantno vlogo očeta, ki si avtoriteto pogosto zagotavljajo s telesnim kaznovanjem otrok. Morebiti pa je ravno to vzrok, da so te države kriminalizirale šeškanje otrok.

V mnogo državah je šeškanje dovoljeno kot "razumna kazen", če otroku ne pusti modric. Foto: Thinkstock

V večini držav sveta je staršem dovoljeno šeškanje kot "razumna kazen" pod pogojem, da otroku ne pusti modric. V nasprotnem primeru je tudi telesno kaznovanje otrok na sodišču obravnavano kot nasilje nad otroci in je lahko kaznovano z zaporno kaznijo.

Kako naj starši kaznujejo otroka?

Prepoved telesnega kaznovanja otrok v družini pa vedno naleti na žgočo debato. Predvsem se vedno znova postavlja vprašanje, kako naj starši po prepovedi vzgajajo otroke, s kakšni kaznimi lahko uravnavajo otrokovo vedenje.

Strokovnjaki, ki zagovarjajo permisivno vzgojo, v zahodnem svetu ta hip najbolj razširjeno obliko vzgoje, predlagajo drugačne vzgojne ukrepe. Recimo da nezaželeno vedenje otrok starši ignorirajo, saj je tako manjša verjetnost, da bo tako vedenje otrok ponavljal. Ali pa, da otoka zamotite ali uporabite humor, da preprečite neprimerno vedenje, recimo izsiljevanje z jokom. Če je kazen nujna, naj bo ta raje kot telesna v obliki odvzema določenih privilegijev, recimo gledanja televizije, ali pa naj gre otrok "na hladno", bodisi v svojo sobo bodisi na za ta namen določen prostor. Po starem bi se temu reklo, da mora v kot.