Nedelja, 18. 12. 2016, 3.40
6 mesecev, 1 teden
Intervju z najbolj znanim slovenskim kaskaderjem
Rok Cvetkov: Slovenec, ki snema uspešnice, v katerih ga ne opazimo. Z razlogom. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,73
4
52-letni Rok Cvetkov je najbolj znan slovenski kaskader. Sodeloval je pri najmanj 250 filmih in snemal z veliki igralskimi imeni. Kaj meni o prihodnosti kaskaderstva in zakaj je lažje sodelovati s prvokategorniki v svetu filma kot z amaterji?
Rok Cvetkov je najbolj znan in uspešen slovenski kaskader. Pri 52 letih je še vedno zelo dejaven, njegovo kaskadersko dediščino pa nadaljujeta tudi hči Tjaša in sin Alex.
Ta je v začetku decembra na festivalu v San Diegu za režijo oglasa o posledicah vožnje pod vplivom alkohola, ki ga je naročila Javna agencija RS za varnost prometa, nastal pa je pod okriljem produkcijske hiše AR Cvetkov, prejel prvo nagrado.
Z legendarnim kaskaderjem, ki je sodeloval pri snemanju uspešnic, kot so z oskarjem za tujejezični film nagrajena Nikogaršnja zemlja, Pred dežjem, Krogi, kontroverzna biografska drama Diana …, in svetovnim rekorderjem v vožnji avtomobila na dveh kolesih smo se pogovarjali pri njem doma v Kopru, kjer si je ustvaril prijeten dom.
December si je vzel prost. Preveč vsega je bilo, pravi. Filme, v katerih je sodeloval, nam raje pokaže, kot o njih govori. Zraven pa še vedežuje iz kavne usedline. Pri tem je menda več kot uspešen.
Vaš sin Alex, kot kaže, uspešno nadaljuje filmsko tradicijo družine Cvetkov. Pred kratkim je na mednarodnem natečaju Accolade Global Film Competition za video, ki opozarja na posledice vožnje pod vplivom alkohola in je nastal ob predstavitvi nacionalne preventivne akcije – Alkohol, prejel prestižno nagrado merit, ki je v bistvu priznanje tudi za vašo produkcijsko hišo AR Cvetkov.
Da, Alexu gre odlično. Za Agencijo za varnost prometa smo posneli tri oglase. Alex je režiral tretjega, ki nam je prinesel nagrado. V bistvu je 80 odstotkov dela pri tem njegovega. Napisal je scenarij, režiral … poskrbel za scenografijo.
"Moje znanje prenašam na mlajše rodove. S tem nimam nobenih težav."
V močni mednarodni konkurenci filmskega natečaja je sodelovalo 90 oglasov, v finale so se uvrstili trije, zmagal je video, ki smo ga posneli v naši produkcijski hiši.
V oglasu je tudi akcijski prizor, ki prikazuje prometno nesrečo, v kateri človek, ki je vinjen sedel v avto, konča na invalidskem vozičku. Verjetno je to vaše delo?
Da, moja naloga je bila tudi izbira lokacije, a na koncu je bil še vedno Alex tisti, ki jo je moral odobriti. Mislim, da se pri delu zelo dobro ujameva.
Oglas Premisli. Alkohol ubija, ki je prejel nagrado na mednarodnem natečaju Accolade Global Film Competition:
Produkcijsko hišo, ki deluje od leta 2011, ste poimenovali AR Cvetkov. Črka A verjetno izhaja iz imena Alex, R je namesto Roka, vas. Kako boste vanjo umestili T kot Tjaša, vaša hči, ki je prav tako zelo aktivna v svetu produkcije in snemanja akcijskih prizorov? Morda boste pozneje imenu morali dodati en R, kot Rok Perko, smukač in hkrati tudi vaš zet?
Morda bi jo res morali poimenovati ART produkcija. To bomo verjetno dodali … Na Roka pa bomo za zdaj še počakali, saj je še vedno aktiven smučar, čeprav občasno že zdaj pomaga pri snemanjih. Pri filmu Diana je sodeloval kot voznik paparac, in še kje …
Kako bi opisali delovni odnos z vašima otrokoma?
Prepričan sem in verjamem, da svet stoji na mladih, zato jima zelo rad prepustim priložnosti. S tem nimam nobenih težav. V delo uvajam tudi Filipa Kržišnika, ki ga imam za svojo desno roko, in ga učim, zato da me bo lahko nasledil. Delam tudi z Blažem Slaničem (oba sta člana akrobatskega tandema F&B Acrobatics, op. a.) …
Hči Tjaša pomaga v produkciji in snema akcijske prizore. Fotografija je nastala med intervjujem za siol.net/trendi.
Mislim, da je zelo narobe, če vse znanje zadržiš zase. Na Hrvaškem imajo zato, ker znanja o kaskaderstvu niso predajali mlajšim rodovom, kar precej težav.
Miha Kos iz Hiše eksperimentov pravi, da je najlepše, ko starš vidi, da ga otrok v nečem prekosi. Se strinjate s tem?
Se strinjam. Opažam pa, da se Alex boji, da bi me prekosil. Po eni strani si želi biti boljši, po drugi strani pa ravno obratno. Vedno mu pravim: Jaz sem boljši v enih stvareh, ti pa v drugih, zato skupaj sestavljava idealen par.
Sin študira režijo, kar sem si tudi jaz želel, a nisem imel možnosti, zato vanj polagam veliko upov. Delo si razdeliva tako, da jaz režiram akcijske prizore in se ukvarjam s produkcijo, on pa prevzame režijo. Tudi Tjašo si predstavljam pri delu v produkciji. Ne spustim je v preveč akcijske prizore. Čisto je nora (smeh, op. a.). Trenutno sodeluje pri snemanju serije McMafia, ki jo bodo predvajali na britanskem BBC-ju in bo verjetno prava uspešnica. (Cvetkov sodeluje kot koordinator kaskaderjev, op. a.)
Za delo v svetu filma je navdušil oba otroka.
Vsi trije ste močno vpeti v akcijsko dogajanje. Kakšno vlogo pri tem igra vaša žena? Sin Alex je eden najmlajših Guinnessovih rekorderjev v skoku z motorjem. Pri šestih letih je z motorjem preskočil 11 ljudi … verjetno za mamo to ni bilo preveč preprosto.
Ženi veliko stvari raje nismo povedali (smeh, op. a.). Ona predstavlja nek drug svet. Ščiti nas in skrbi za povezanost družine. Med nami je ona najbolj umirjenega značaja.
Tudi vaši starši so verjetno doživeli šok, ko so izvedeli, s čim se ukvarjate. V vaši filmografiji na IMDb-ju je navedeno, da ste prvi film posneli leta 1982, kar pomeni, da ste bili pri filmu dejavni že pri 18 letih.
O ne, snemal sem že precej prej, a še nisem bil polnoleten. Doma sploh niso vedeli, kaj počnem. Saj sem povedal, da sem kaskader, pa sta mislila, da to pomeni, da postavljam skale in kamne. Takrat se o tem sploh ni govorilo.
Kaskaderska zgodovina Roka Cvetkova se je začela v Zagrebu, kjer je obiskoval srednjo šolo. V bližini je bil studio Jadran filma, vse drugo je zgodovina.
S kaskaderstvom sem se začel ukvarjati v Zagrebu, kjer sem se na srednji elektro šoli izobraževal za elektro-finomehanika. V bližini se je nahajal studio Jadran film, tja pa me je pripeljalo moje karateistično znanje. Snemam od 14. leta naprej …
Kakšen je bil vaš prvi filmski podvig?
Začel sem s pretepi. Z Jachie Chanom in podobnimi kalibri. Nadaljeval sem z različnimi skoki z višine, sčasoma pa sem začel izvajati tudi "stunte" z avti.
V začetku 90. let je na štadionih po Sloveniji in sosednjih državah izvajal šove z avtomobili in motorji.
Ko sem se konec 80. let poročil in ko se je rodila Tjaša, sem s tem moral za nekaj časa prenehati. Ta odločitev je zdržala približno tri leta.
Za zaslužek sem v vmesnem času – to je bilo v času razpada Jugoslavije, ko se je trg dela krepko skrčil – po Sloveniji, na Hrvaškem, v Nemčiji, Avstriji, Franciji …, na štadionih organiziral šove z avtomobili in podobno. Potem sem se vrnil na filmsko sceno.
Koliko filmov ste posneli? Na IMDb-ju jih je več kot sto, pravite, da to še zdaleč ni vse.
Točne številke ne vem, manj kot 250 pa prav gotovo ne. Saj delam že 38 let … v tem času se jih je nabralo kar precej.
Cvetkov ima 38 let delovne dobe, a o upokojitvi nikakor ne razmišlja.
To pomeni, da ste že skoraj izpolnili delovno dobo za upokojitev.
(smeh). O upokojitvi ne razmišljam. Sicer pa imam uradno 35 let delovne dobe.
Začel sem s statusom svobodnega kulturnega delavca. Mislim, da sem na mesec zaslužil približno 500 evrov. Ko so se zneski začeli zviševati, sem status vrnil in odprl lastno podjetje. Sredstva sem vložil tudi v podjetje v Sočergi, kjer v prostorih nekdanjega kulturnega doma proizvajamo tečaje za pohištveno trgovino IKEA. Zaposlil sem več kot deset ljudi. Imam tudi podjetje na Brezovici. Sem lastnik in imam okrog 150 zaposlenih.
Vsestranski, torej.
Da, delam neprestano. Dopusta ne poznam. Letos sem si privoščil zgolj štiri dni dopusta na hrvaškem otoku Krk.
Video: Cvetkov o najljubših igralskih imenih
Potem ste eden tistih srečnežev, ki, kot je dejal britanski kadrovski futurolog Perry Timms, živijo sanjsko službo, saj komaj čakajo na ponedeljke, da se vrnejo v službo?
Točno to sem jaz. In žena me ima vrh glave (smeh).
Ena od eksplozij, ki jih je "zakuhal" Rok Cvetkov.
Kaskaderstvo se na prvi pogled zdi izjemno nevaren poklic. Vi posnamete vse tiste prizore, ki so za igralce preveč nevarni in ki jih niso sposobni izvesti. Kako pogoste so poškodbe v tem poklicu?
Če veš, kaj počneš, potem to ni nevaren poklic. Imel sem le eno nezgodo. Nerodno sem se porezal, ker nisem preveril šipe na snemanju, a k sreči ni bilo nič hujšega.
Imate posebno zdravstveno zavarovanje?
Ne, ker moje delo ni nevarno. Če snemamo, pa produkcija zavaruje naše delo …
Kaj pa varnost pri delu? Že v vsaki običajni službi so stroga določila glede tega …
Ma, to je pretiravanje, to je bolj za zaslužek za tiste, ki te tečaje organizirajo.
S kaskaderstvom se ukvarjate že skoraj 40 let, zato ste pravi človek za primerjavo. Je v skladu z razvojem kaskaderstvo bolj varno kot pred leti?
Kaskaderstvo je danes nekaj povsem drugega kot v mojih začetkih. Danes se vse dela s pomočjo jermenov in se snema pred zelenim zaslonom, ki omogoča naknadno obdelavo. Stvari so sicer videti bolj zahtevne kot nekoč, a so računalniško precej obdelane in izvedene s pomočjo vseh mogočih varnostnih mehanizmov.
Rad ima čim bolj realistične akcijske prizore. "Vse ostalo so risanke," pravi.
Sam takoj opazim, ali gre za računalniško risanko ali resničnost. Trudim se, da delamo realistično.
Nekateri ustvarjalci že zdaj želijo snemati realne prizore. V francoski komediji, ki smo jo posneli pred kratkim, smo imeli na voljo 300 avtomobilov in akcijske prizore smo res lahko posneli tako, kot je treba.
Video: Kako si predstavlja prihodnost kaskaderskega poklica?
Je še vedno dovolj ljudi, ki bi se radi ukvarjali s kaskaderstvom?
Ogromno. Žal pa nekateri mislijo, da je kaskader lahko vsak. Za kaj takega se mora poklopiti ogromno stvari. Na prvem mestu je talent, biti moraš gibčen, iznajdljiv, spoznati se moraš na režijo. Ne gre samo za to, da skočiš, vedeti moraš, kako moraš skočiti, da bo na filmu videti dobro. To sceno moraš spremljati od majhnih nog. Izkušnje te pripeljejo daleč.
Vaša vnuka že zdaj odraščata s tem.
Seveda, postopoma.
Kakšna je življenjska doba kaskaderja?
Ni omejitev. Kaskaderstvo je varen poklic, ki ga lahko izvajamo tudi na stara leta. Jaz še vedno posnamem večino prizorov.
Še vedno sam posname večino akcijskih prizorov.
Kaskaderstvo je verjetno izredno živa stvar, kjer je treba konstantno slediti napredku. To drži?
Seveda, brez spremljanja novosti bi bilo moje zgodbe že zdavnaj konec.
Si še vedno želite posneti ljubezenski film z akcijskimi prizori?
O tem sem res dolgo razmišljal, zdaj pa upam, da se bo tega lotil moj sin. Producenti na Hrvaškem ga imajo izredno radi. Obljubili so mu, da mu bodo takoj, ko bo končal šolanje, omogočili snemanje filma. Alex ima grif, poseben občutek. Uspešen je pri vsem, česar se dotakne.
S sinom Alexom, ki je že kot otrok obvladal številne trike na motorju.
Že kot otrok je z motorjem izvajal elemente, ki jih niso vešči niti odrasli kaskaderji. Še vedno vozi motor?
Od motorjev sem ga načrtno oddaljil. Bal sem se zanj. Pri desetih letih je z motorjem skočil 53 metrov in ko sem to videl, sem rekel, basta!
Potem je začel dirkati na dirkališču na Grobniku in premagoval vse po vrsti. Potem sem ga ustavil.
Še vedno obvlada vse trike z motorjem in danes mu to pri delu pride zelo prav. Kot otrok je pogosto hodil z mano, se učil, delal kot kaskader z motorji, potem pa se je usmeril v glasbo. Odlično tudi smuča, deska, skejta, povsod je profesionalec. Zdaj je vse to združil pri študiju režije in je res zelo uspešen.
Kakšen se vam sicer zdi slovenski film? Menda niste preveč navdušeni nad njim.
Ne bi sploh rad govoril o tem. Pravijo, da nimamo dobrih igralcev. Kaj, da jih nimamo? Od režiserja je odvisno, ali bodo igralci dobri ali ne. Režiser mora znati iz igralca potegniti tisto, kar je dobro, in to je vse.
Ko sem režiserja Mitjo Okorna vprašal, ali bi tudi s slovenskimi igralci lahko snemal take filme, kot jih snema na Poljskem, mi je odgovoril: Seveda, zato, ker je vse odvisno od režiserja.
Kateri slovenski film vas je nazadnje navdušil?
Film Nika. Mislim, da snemamo res kakovostne mladinske in otroške filme. Zakaj? Zato, ker ljudje, ki v njih igrajo, večinoma niso profesionalni igralci. Če pa govorimo o celovečernih filmih, ti pa so katastrofa. Škoda denarja.
Tudi scenariji so slabi, igra prav tako. Ne bi mogel izpostaviti nobenega dobrega filma. To je stran vržen denar.
Sodelovali ste tudi pri snemanju filma Nikogaršnja zemlja, pri njem je sodelovalo ogromno Slovencev, ki je prejel oskarja za najboljši tujejezični film. To je menda film, na katerega ste najbolj ponosni.
Res je, zanj smo dobili oskarja. Koordiniral sem uvodni prizor, ko glavni akterji naletijo na bombo. Ponosen sem tudi na srbski film Krog, ki smo ga posneli po resničnih dogodkih iz časa vojne na področju nekdanje Jugoslavije. Gre za zgodbo Srdjana Aleksića. To so filmi, ki imajo tudi umetniško vrednost in imajo potencial za mednarodne filmske nagrade.
Kako pogosto snemate v Sloveniji? Je Slovenija res tako priljubljena lokacija za snemanje filmov, kot radi mislimo?
Kje pa, pri nas se snemajo samo reklame. Precej bolj je priljubljena Hrvaška (v Dubrovniku so snemali priljubljeno serijo Igro prestolov, film o znanem francoskem raziskovalcu morja Jacquesu Cousteaju, Winnetouju, ..., op. a.), saj filmskim ustvarjalcem, ki pri snemanju sodelujejo s hrvaškimi igralci, vrne 20 odstotkov davka. Pri nas za kaj takega ni nobenih možnosti.
Kako visoki so zaslužki kaskaderjev? Bi rekli, da znate postaviti ceno?
Mislim, da znam. Odvisno. O konkretnih številkah ne bi rad govoril. Če snemamo zahtevno reklamo, postavim visoko ceno, občasno pa kaj posnamemo tudi zastonj.
"Mislim, da si znam postaviti ceno. O konkretnih številkah ne bi rad govoril."
Kaj ste si želeli početi kot otrok?
Vse življenje sem sanjal o tem, da bom kaskader. Kot otrok sem oboževal Brucea Leeja.
Kakšen človek je lahko kaskader?
To je nekaj, s čimer moraš odraščati. To ni nekaj, česar se lahko naučiš čez noč. Jaz delam že skoraj 40 let, pa se še vedno učim. Ne gre za to, da skočiš, to lahko stori vsak. Bistvo je koordinator, nekdo, ki zna vse to pripraviti. To pa je lahko samo nekdo, ki je vse te vloge že izkusil. Ko veš, kako lahko izvedeš določene stvari. Tega pa se naučiš z izkušnjami.
Na snemanju s priljubljeno hrvaško pevko Severino.
Nihče ti nič ne pokaže, vsega se moraš sam naučiti. Da pa se tega naučiš, moraš znati uporabljati možgane.
Danes je to videti tako, da mi režiser predstavi svojo vizijo, jaz pa moram pripraviti koncept, kako bi to izvedel v akcijski podobi. Prizor najprej posnamem s telefonom in sicer v prostoru, kjer nastavimo ovire. Na primer stole, ki služijo kot vrata, balkon in podobno. Če se režiser s tem strinja, prizor posnamemo.
"Mads je res velika pojava in eden najbolj prijaznih in prisrčnih ljudi v šovbiznisu. Sodelovala sva pri snemanju filma Move On, ki je nastajal tudi v Črni gori. Izredno rad sem delal tudi s Sylvestrom Stalloneom."
Vedno več snemate tudi reklam. Kakšen je delež filmov in kakšen reklam?
Delam vse, preveč je vsega. Decembra sem si vzel prosto, oziroma se bom ta čas ukvarjal s podjetjem v Sloveniji. Urediti je treba regrese, božičnice in podobno.
Skupaj z Radetom Šerbedžijo.
Kakšne so vaše filmske ambicije?
Veliko upov polagam v Alexa. Mislim, da bova skupaj posnela še kak odličen film.
Slovenski?
Da, saj igralci so, samo izbrati moraš znati. Na avdicijah v tujini imamo po več tisoč ljudi. Ni vrag, da ne bi znal izbrati pravega.
O svetovnem rekordu v vožnji na dveh kolesih
"Načrtno sem rekord postavil 1. aprila, saj sem vedel, da tudi če bi me kdo prijavil, nihče ne bi verjel, da je res. Mislili bi, da je dan norcev. Po dveh kolesih sem se peljal od Ljubljane do Postojne. 50 kilometrov po avtocesti. Mislim, da sem še vedno edini, ki mu je to uspelo na odprti cesti."
Trdite, da je razlika, če snemaš z igralci, ki spadajo med elito, ali če snemaš z drugokategorniki.
Seveda, lažje je delati s profesionalci. Spoštujejo naše delo. Kot stunt koordinator sem na snemanju bog in batina.
V tujini ni filmov brez stunt koordinatorja, pri nas pa marsikdo sploh ne ve, kdo je to.
V družbi Madsa Mikkelsona.
Je več igralcev takih, ki si želijo prizore odigrati sami, ali težje scene raje preložijo na kaskaderje?
Tudi če si želijo, jim produkcija tega ne dovoli. Vedno damo dvojnika. Če se glavnemu igralcu nekaj zgodi, je snemanje ogroženo. Kaskaderja lahko zamenjaš, igralca pa ne moreš.
Se vsak prizor posname samo enkrat?
Morda tudi dvakrat, a zaradi logistike snemanje skušamo to zminimalizirati. Včasih imamo dva avta, a sam ponavadi vse posnamem v prvem poskusu.
Vso slavo požanjejo igralci, ki teh prizorov sploh ne posnamejo. Vas to moti?
Ne, to je del našega posla. Stvari so dolgo skrivnost, dokler jih ne predstavijo javnosti, in do takrat o njih ne smemo govoriti.
Ko smo snemali reklamo za Heinneken, sem edino jaz vedel, da je na prizorišču snemanja v Rovinju tudi Daniel Craig.
4