RECEPT: Kaj narediti, ko ti je vsega dovolj

Maya, poznamo vas predvsem po vilinskih simbolih, ampak o tem malce kasneje. Najprej me zanima, kdo ste. Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste rekli, da je dovolj, in kaj vam je pravzaprav na tisti točki zraslo čez glavo?

Če kar najbolj posplošim odgovor, kdo sem: sem radoveden, zahteven, razmišljujoč, hkrati pa zelo empatičen in optimističen multipraktik, ki verjame v ljubezen in vse dobro. Sicer pa mami, babi, dvakrat nekdanja žena, hči, pastorka, prijateljica, zaupnica, pasjeljubka, motoristka, ki ima rada navtiko ter se odlično počuti tudi v gozdu in na potovanjih.

Avtorica treh knjig o vilinskih simbolih, NLP-praktik, NLP-coach, life coach (Robbins-Madanes training), certificirani praktik hipnoze, mediator, pa še cel kup nekih precej nesmiselnih certifikatov, ki sem jih pridobivala v prepričanju, da bom dovolj dobra šele, ko bom osvojila vse znanje tega sveta.

Večkrat sem si in si še bom mislila, da je zdaj pa dovolj. Vsaka stvar in vsako obdobje ima svoj cikel. Večja ko je bolečina, neugodje ali jeza, bolj smo motivirani za spremembo in večja ta sprememba je. Takšni občutki nas prisilijo, da stopimo iz cone udobja, da spremenimo svoje delovanje, saj le tako lahko dosežemo drugačen rezultat. Kadar se ne počutimo dobro, to pomeni, da nismo na pravi poti. In to je ... tako presneto res!

Bolj ko smo oddaljeni od samih sebe, od svoje biti, bolj nam gredo stvari narobe. Dlje časa ko tega ne vidimo in se na to ne odzivamo, več lekcij dobivamo in vsaka je težja – ne zato, ker bi bile to kazni, ampak zato, da bi vendarle spregledali in začeli delati tisto in tako, kot je za nas najboljše. Ali lahko na usodo vplivamo? Ne vem. Vsekakor pa si jo krojimo sami. Z odločitvami, ki jih sprejemamo in s svojo energijo, ki jo lahko spremenimo v vsakem trenutku. Na cilj bomo prišli in cilj je znan – pot do tja pa izbiramo sami. Če mene vprašate, je to poanta, zakaj se sploh ukvarjati z osebnostno rastjo. Ne da se pretentati usode in energij.

Kakšen je vaš recept za trenutke, ko nam je vsega dovolj?

Vsake spremembe se lotim na popolnoma enak način in to svetujem tudi drugim. Sicer nimam težav z odločanjem, za večje spremembe pa si vedno vzamem dovolj časa za razmislek.

Običajno se vse skupaj začne v nekem "brezzveznem trenutku", ko se zavem, da nisem v redu. Da nisem sproščena, da v sebi nisem mirna, da sem razdražljiva, da nimam prave energije, da stvari nimajo smisla, ko imam čudne (vedno iste!) sanje in tisti neprijeten občutek tesnobe.

Ko se tega zavem, se začnem pripravljati na naslednji korak. V življenju sem se naučila, da ko se najbolj mudi in ko je največja drama, se je treba za hip ustaviti. Z vsem spoštovanjem do svojih občutkov se pripravim na večer, ki si ga vzamem samo zase. Svečka, Mozart, topel čaj ali kozarec dobrega vina, list papirja in pisalo.

Velik poudarek namenjam tudi občutkom in energijam. Vse je energija in energija je vse in že desetletje in pol so vilinski simboli moji zvesti spremljevalci in podporniki. V desni zgornji kot narišem simbol za jasnost in nežnost, sledi kratka meditacija, da se umirim, in potem začnem.

Najprej ugotovim, kje dejansko sem, kakšno je stanje, in to zapišem. Brutalno iskreno. To je eden težjih korakov, vendar neizogiben, če spremembo dejansko želiš.

Potem razmislim, zakaj sem do sem sploh prišla. Katere odločitve so vplivale na to in kaj je bil razlog, da sem jih sprejela.

Potem ugotavljam, kaj in zakaj mi v trenutnem položaju ni všeč, kaj želim spremeniti in kako.

Cilje vedno jasno določim in jih ZAPIŠEM. Mnogi pravijo, da jih imajo v glavi in da so popolnoma jasni. Ko jih izzovem, naj jih v treh stavkih povedo, to uspe le redkim, če želim, da to zapišejo, so še redkejši.

Sledi seznam stvari, lastnosti in kompetenc, ki jih na tej poti potrebujem.

Potem pa strategija in akcija.

Maya Peron: Ko se najbolj mudi in ko je največja drama, se je treba za hip ustaviti.

In od te točke gre samo še navzgor?

To je najbrž šala? Seveda ne. Nekaj so cilji, analize, strategije in načrti, drugo pa realno življenje. Če se odločiš za osebnostno rast in ti je duhovnost blizu, to še ne pomeni, da ti vse stvari tečejo kot namazane. Iskrenost in spoznavanje samega sebe sta presneto zabavno početje. Misliš, da si osvojil lekcijo, pa spet pristaneš na isti, običajno še malce težji. Življenje nas preizkuša in energije nikoli ne bomo prelisičili – nanjo vpliva vsaka naša misel, vsak nas občutek, vsak naš dvom.

Padamo in se pobiramo. Sčasoma se naučimo pravilno pasti in hitro pobrati, to pač spada k življenju. Ko skočiš z letala, nekaj minut prosto padaš in samo upaš lahko, da se bo padalo odprlo. In se. Če ne skočiš, se ne bo odprlo nikoli. Kot pravijo: "Ladje so v pristanišču varne, vendar to ni njihov namen." Treba je ustvarjati trenutke, treba je stopiti iz cone udobja, treba je tvegati, ker največ tvega, kdor nič ne tvega. Prav zares je zadnja stvar, ki si jo želim, na smrtni postelji obžalovati stvari, ki si jih nisem upala storiti, da me ljudje ne bi obsojali ali me videli v napačni luči. Ko poskušaš in vztrajno hodiš proti cilju, se tvoje mišice krepijo in tvoj um začne prevzemati razmišljanje zmagovalcev. Misel, fokus, energija. To je vse.

Kako ste spoznali vilinske simbole?

Bilo je obdobje, ko sem (verjetno že kakšno sedmo leto) prebolevala smrt svoje mame. Morda ni primeren trenutek, a naj vseeno ljudi opozorim, da je smrt del življenja in da je pokojniku treba dovoliti, da odide. Si je pa NUJNO vzeti DOVOLJ ČASA za žalovanje in iti skozi vse faze ter se nikakor NE zatekati k zanikanju. Obenem je finančno podjetje, ki sem ga imela s poslovnim partnerjem, prehitro zraslo, kar me je spravljalo v paniko in obup, saj nisem mogla tako hitro skozi vse (osebne) procese, v katerih sem se znašla. Bila sem preobremenjena, posledično preutrujena in razdražljiva, zaradi česar sem imela občutek, da sem slaba mama, zdravje me je puščalo na cedilu, o zakonu pa raje ne bi govorila.

Stopila sem v knjigarno in pritegnila me je knjiga na spodnji polici. Ko sem jo vzela v roke, je skozi mene švignila milijarda mravljincev, vsa sem se naježila, hkrati pa sem imela občutek, kot bi mi z glave vlekli skalp.

Nisem imela pojma, za kakšne simbole sploh gre, in še manj, kaj naj z njimi počnem. Mi je bilo pa jasno, da jih potrebujem in da "srečanje" ni naključno. Začela sem jih risati najprej sama zase in potem podarjati prijateljicam. Njihova energija mi je bila všeč – nežna in hkrati nepopisno močna. Z njimi sem se počutila varno, dajali so mi upanje in optimizem. Ob njih sem se počutila nekako "doma". Pravzaprav sem šele takrat resnično začela spoznavati samo sebe in zavestno živeti.

Vilinske simbole lahko namreč uporabljamo na veliko načinov in jaz sem se (v svojem slogu) odločila za najbolj poglobljenega. Po nekaj letih vsakdanje uporabe mi je postalo jasno, da so simboli eno od mojih poslanstev, zato sem poiskala njihovo avtorico, od nje odkupila avtorske pravice in šli smo v svet, z roko v roki, že več kot 12 let.

Poglej vilinski simbol za srečo.

Obstaja jih več kot 200. Ali so vsi primerni za vsakogar v vsakem trenutku?

Simboli so primerni za vsakogar in v vsakem trenutku, vendar nihče ne potrebuje v vsakem trenutku vseh simbolov. Priporočljivo je, da naenkrat uporabljate do pet simbolov, sicer pa po fazah, glede na potrebe, ki se pokažejo sproti. Ko bodo vilinski simboli postali del vašega vsakdana, boste začeli opažati stvari, na katere prej niste bili pozorni.

Simboli so primerni za vsakogar in v vsakem trenutku, vendar nihče ne potrebuje v vsakem trenutku vseh simbolov.

Kako pa naj izberem pravega? In kako bom vedela, ali je napačen?

Napačnega simbola ne morete izbrati, ker vsi delujejo v vaše najvišje dobro in njihova zloraba ni mogoča. Je pa res, da nekatere v določenih trenutkih potrebujete bolj kot druge.

Lahko jih izberete čisto po občutku, kateri vas pokliče. Lahko pa je simbol načrtno izbran glede na situacijo, željo oz. cilje. Pomembno je, da s simboli ne poskušate spreminjati DRUGIH, ampak se zavedate, da z njihovo energijo spreminjate predvsem SVOJO vibracijo, ki potem vpliva tudi na vibracije preostalih ljudi in situacij.

Ko simbol začnete uporabljati, ga je treba aktivirati. Čim večkrat se ga dotaknite, ga narišite, nežno podržite v dlaneh, bodite skratka v stiku z njim. Opazujte, kaj se začne dogajati, in se na dogodke, izzive in situacije ODZIVAJTE, saj vas (čeprav morda ne vidite povezave) vodijo proti želenemu cilju, ki je skladen z vašim najvišjim namenom. Ne pozabite, da ima univerzum veliko večjo domišljijo kot vi, zato nam včasih življenje napiše takšne scenarije, na katere sami niti v sanjah ne bi pomislili.

Poglej vilinski simbol za srečo.

Pravijo, da so zapestnice z vilinskim simbolom sreče idealno darilo. Zakaj?

Zato, ker z njim obdarovancu povemo, da mu želimo vse dobro, ter ga energijsko podpremo pri njegovih željah in ciljih.

S tem mu hkrati sporočamo, da ga spoštujemo, in opolnomočimo njegove želje. Biti opažen pa je ena od pomembnih človeških potreb, ki bistveno vpliva tudi na samopodobo, uspehe in odnose z drugimi ljudmi. Poleg tega so zelo lep modni dodatek, ki se poda k vsakemu slogu, pristaja moškim in ženskam, mladim in zrelim. V vsakem trenutku se ga lahko tudi dotaknemo in se povežemo z njegovo energijo ter še bolj intenzivno dvignemo svojo vibracijo, ne da bi kdorkoli drug opazil, kaj pravzaprav počnemo.

Trendi zapestnica z Vilinskim simbolom Sreča. Poglej zapestnico.

Če bi se vam nasmehnila sreča in bi vam zlata ribica izpolnila tri želje, katere bi bile?

Želela bi, da vilinski simboli postanejo gibanje. Da se vsi ljudje na svetu začnejo zavedati svoje lastne vrednosti. Svoje moči. Svojega vpliva, ki ga imajo na svoje življenje, na življenja vseh preostalih in na celoten planet. Da ne bi sodili. Da bi v ljudeh in situacijah iskali dobro. Da bi bili prijazni. Da bi vsak dan naredili nekaj lepega. Da bi vsak dan ustvarili vsaj en dragocen trenutek. Da bi znali zavestno živeti in globoko čutiti celo paleto čustev. Da bi se znali poglobiti sami vase.

Presneto, to so pa več kot tri želje, kajne?

Pravzaprav je ena sama. Da bi se vsak človek znal povezati s tistim najglobljim in najlepšim, kar je v njem, s svojo najpristnejšo esenco, in živel brez strahu.

Uf, kako bi bil svet lep. Koliko več nasmehov bi bilo, koliko več uspehov, koliko več srečnih koncev, lepih trenutkov, harmonije in … notranjega miru.

Sliši se klišejsko, a ljubezen je ključ.

Najprej do samega sebe.

Brez ega, brez strahu, brez želje po potrditvi.

Malo sem zašla.

Vsak bi moral kdaj ...

... vase.

Čim globlje, tem bolje.

Naročnik oglasnega sporočila je Kosmika.si.