"Premalokrat ima otrok možnost, da se igrivo spoznava s športom"

Ukvarjanje s športom otroku vzame velik delež energije. "Poleg šolskih obveznosti in udejstvovanja v športu mora otroku ostati čas za sproščeno igro, za druženje z vrstniki in z družino, pa tudi za poležavanje na kavču, za početi nič," sogovornica poudari pomembnost prostega časa v življenju otroka. "Koliko dodatne obremenitve ob šolskih obveznostih lahko otrok prenese, je odvisno tako od starosti otroka kot od njegovih zmogljivosti, torej tega, kako uspešno je sposoben usklajevati šolo in šport. Ob tem se je treba zavedati, da je z vsakim višjim razredom tudi šola vedno bolj zahtevna. Šola ima določene zahteve in ob sočasnih intenzivnih treningih lahko to za otroka postane zelo obremenjujoče in vse težje usklajuje oboje.

Ko je otrok malce starejši, je zelo v pomoč status športnika, ki ga šola dodeli učencu in mu s tem omogoči, da lažje usklajuje oboje, tako šolo kot športne obveznosti. Pri manjših pa je na starših, da znamo presoditi, kako obremenjen je v resnici otrok in ali kdaj ne zmore več. Opazujmo, ali je po treningih utrujen, so morda trije, štirje treningi na teden zanj preveč. Starši smo tukaj, da otrokom pomagamo vzpostaviti ravnovesje, če otrok tega ne zmore sam. V šoli dobi en delež obveznosti, treningi predstavljajo drug delež in otrok pogosto ne zna presoditi, kdaj je zanj preveč. Zato opazujmo, kdaj je preutrujen, kdaj ne zmore opraviti vseh obveznosti, kdaj morda začne popuščati v šoli, in mu pomagajmo vzpostaviti zdravo ravnovesje. Hkrati pa ga, ko opazimo njegov interes za šport, pri tem ustrezno podprimo s svojo pripravljenostjo, da ga vozimo na treninge, podprimo ga s prisotnostjo, naklonjenostjo in predvsem s pripravljenostjo, da mu tudi na tej njegovi poti pomagamo."

Maja Bajt ima dolgoletne izkušnje s področja promocije duševnega zdravja, tudi otrok in mladostnikov, v zadnjih letih pa deluje na področju psihoterapije polnoletnih mladostnikov in odraslih. Foto: Ana Kovač

Gibalni razvoj je povezan z delovanjem možganov

Šport je pomembna stvar za otroka, saj spodbuja njegov psihofizični razvoj. "Dokazano je, da so otroci, ki se ukvarjajo s športom, praviloma boljši na intelektualnih področjih. Naš gibalni razvoj je namreč zelo povezan z delovanjem naših možganov. Ni nekega pravila, kako spodbujati zanimanje otroka za šport. Pri tem zagotovo pomaga odnos do športa znotraj družine, torej koliko je šport pomemben del našega življenja. A pomembno je tudi prepoznavanje, kaj otroka glede športa zanima, in spodbujanje k tej športni aktivnosti, seveda ob zavedanju, da tudi šolske obveznosti terjajo njegov čas. To pomeni, da treningi ne postanejo prehitro preintenzivni, da jih ni preveč."

Kot pove Maja Bajt, je v zadnjih letih v slovenskem prostoru opaziti, da je vse manj prostora ali časa, da bi se otroci na igriv način spoznavali s športom. "Hitro postane vse zelo zares. Že prvo leto, ko otrok vstopi na neko športno področje, ima že redna tekmovanja. Otroci prav tako hitro potrebujejo veliko dodatne opreme za šport – kot bi ta šport trenirali že na profesionalni ravni, ne pa, da so vanj komaj vstopili." Poudari, kako pomembno je, da prva leta otrokovega šolanja namenimo spoznavanju športov, da ima otrok možnost udejstvovanja na različnih področjih in se potem odloči, kaj mu je bolj všeč. Svetuje, da otrok ne začne intenzivne treninge prezgodaj. "Intenzivni treningi niso najboljši niti z vidika otrokovega telesnega razvoja. Misliti mi da podatek, da v skandinavskih državah otroci ne tekmujejo pred štirinajstim, petnajstim letom. Pač pa se to pomakne v neka najstniška leta, ko otrok že lahko izoblikuje bolj jasen interes, ko je telesno že primerno razvit, ko tudi že dojame pomen športa v njegovem življenju." Priporoča torej opazovanje otroka: "Ko opazimo otrokovo iskreno zanimanje, iskren interes za ta šport, je morda pravi trenutek za intenzivne treninge.

Opažam tudi, da je vse več pritiska staršev na otroke v želji, da bi postali profesionalni športniki. Pogosto se otroka potiska v neko veliko tekmovalnost, v resno zavzetost, kar pa je na dolgi rok za otroka lahko obremenilno."

V upanju, da bodo svoje otroke spremenili v izjemne športnike, jih starši pogosto potiskajo v intenzivne treninge, ki so lahko za manjše otroke obremenjujoči. Foto: Shutterstock

Ko je otrokov interes usmerjen le v šport

Lahko se zgodi, da otrok ves svoj interes usmeri v šport, pri tem pa mu zmanjka volje za opravljanje šolskih obveznosti. "Tukaj je na mestu pogovor z otrokom o tem, da je šola pomembna. Da, vsi bi bili radi profesionalni nogometaši, a dolgoročno je šola za življenje ključnega pomena." V primeru, da otrok začne popuščati v šoli, preverimo, ali je morda vsega preveč. Če ima otrok status športnika, mu je zagotovo lažje, saj se lahko dogovarja za datume preverjanj, a kljub temu se ob koncu šolskega leta lahko nabere preveč obveznosti in včasih otrok samo ne zmore več."

Na drugi strani pa so lahko starši presenečeni, ko se otrok naenkrat kljub uspešnosti želi prenehati ukvarjati s športom. Bajtova poudari, da je tudi to priložnost za raziskovanje tega, kar se dogaja v ozadju. "Včasih so ti razlogi lahko povsem banalni, morda trenutno obdobje neuspeha na športnem področju ali pa so vrstniki v tem trenutku boljši na nekem drugem področju … Včasih pa se otrok preprosto zasiti, kar je povezano s tem, da se ga prezgodaj vključi v preintenzivne treninge. Danes imajo otroci v starosti enajst, dvanajst let lahko za seboj že več let intenzivnih treningov in ni presenetljivo, da se zgodi, da imajo, kljub temu, da so uspešni, preprosto dovolj. Zato naj, kot rečeno, v šport vstopajo z zdravo mero ravnovesja."

Šport oz. gibanje je pomembno v otrokovem življenju, saj ima vlogo tako pri njegovem fizičnem kot intelektualnem razvoju. Foto: Shutterstock

Da bo otrok pripravljen o vsem spregovoriti s starši, je treba graditi na odnosu. Ta se gradi od otrokovega rojstva naprej. "Če nam ne uspe zgraditi trdnega in zaupnega odnosa, se to kaže pri tem, da otrok ne pride do nas, nam ne zaupa, se težko odpre. Glede odnosa z otrokom zato razmišljajmo dolgoročno, predvsem pa pristopajmo do njega z odprtostjo, radovednostjo, ne presojajočo držo. S pametovanjem ga od sebe odrinemo, pa tudi s tem, če nismo pripravljeni poslušati in slišati, kaj nam ima otrok povedati."

Poskrbite za varnost otroka na vsakem koraku

Če imate aktivnega otroka, ki uživa pri igri na dvorišču ali na igrišču, dobro veste, da so padci in poškodbe del življenja in odraščanja. Vožnja s kolesom, plezanje po drevesu, tekanje za vrstniki – praskam, odrgninam in modricam se je težko izogniti. Na srečo se večina nesreč res konča z lažjimi poškodbami, kot so praske na kolenih, s kakšnim šivom na čelu in pretočenimi solzami.

Večina nesreč povzroči manjše poškodbe, ki jih je mogoče pozdraviti s kančkom antibakterijskega mazila, obližem, malo počitka in veliko objemov in poljubov. Foto: Shutterstock

Kljub temu pa se je dobro zavedati, da gredo stvari lahko tudi narobe, četudi gre le za sproščeno igro z vrstniki. Čeprav starši o tem neradi razmišljate, vam lahko nezgodno zavarovanje otrok prihrani marsikatero skrb.