Pet napak, ki jih delajo šefi

1. Nepozornost pri odgovarjanju na vprašanja Vodstveni položaji pogosto zahtevajo upravljanje več stvari hkrati: menedžerji sredi sestanka odgovarjajo na sporočila ali pišejo elektronsko pošto med telefonskim pogovorom, a takšna učinkovitost je le navidezna. Tisti, ki se znajdejo na drugi strani komunikacije, namreč pogosto ugotovijo, da so jim nadrejeni na zastavljena vprašanja odgovorili le deloma ali pa sploh ne, zaradi česar se počutijo zanemarjene in zmedene. Dobri šefi podrejenim dajejo jasna navodila in ne dopustijo, da bi ti zmedeno tavali in se spraševali, kaj morajo zares početi in kako. 2. Več govorjenja kot poslušanja Šefi morajo svojo ekipo voditi, določati naloge in jim vedno dati vedeti, kakšne rezultate se pričakuje in kako naj jih dosežejo. A tovrstne naloge se z malo nepozornosti spremenijo v enosmerno komunikacijo, ki ne pušča prostora za vprašanja. Vprašanja podrejenih so pomembna za poznavanje položaja "na terenu", pomanjkljivosti in prostora za izboljšave. Dobri šefi tako včasih raje manj govorijo in več poslušajo. 3. Stalna nedosegljivost Odgovorne funkcije pogosto zahtevajo številne sestanke, telefonske klice in delovanje zunaj pisarne, zato ni čudno, da je včasih do nadrejenega težko priti. A ko so nadrejeni tako pogosto odsotni, da jih podrejeni komajda ujamejo, se lahko zgodi, da se morajo s težavami in zapleti ukvarjati sami. To vodi v občutek, da so sami, da nimajo podpore in da prevzemajo odgovornosti za stvari, ki so delo šefa. 4. Obljube, ki jih morajo izpolnjevati podrejeni Šefe pogosto zanese, da svojim klientom obljubljajo stvari, ki jih ni lahko uresničiti, še posebej če breme obljub pade na podrejene. Dobri šefi zato pri dajanju obljub pazijo, da pri uresničevanju sodelujejo tudi sami oziroma se s podrejenimi prej posvetujejo, ali jih je sploh mogoče uresničiti. 5. Dajanje premalo (ali preveč) informacij Šefi morajo znati določati delo, a pri tem pogosto dajo premalo informacij, ki nato otežujejo opravljanje dela. Nadrejeni včasih določene informacije zadržijo zase, da bi spodbudili kreativnost in samostojnost, ali pa jih dajo preveč, s čimer omejijo razpon mogočih rešitev. Pri določanju nalog je zato ključno najti pravo količino informacij, ki bo vodila v najbolj optimalno rešitev težave.