Izjemne ženske
Sreda, 15. 2. 2023, 9.49
1 leto, 9 mesecev
Izjemne ženske (1.) - Marjeta Šrot
Navdihujoča Slovenka: nekdanja balerina, ki pri 82 letih vsak dan obišče fitnes #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,56
3
Nekdanja balerina Marjeta Šrot pri 82 letih redno obiskuje fitnes, postaja pa tudi vse bolj prepoznaven obraz reklam.
"Verjamem, da se počutiš star toliko, kolikor narediš zase. Mislim, da moraš sam sebe spoznati, ugotoviti, kaj ti ustreza. Zase naredim veliko. Vsak dan se razgibam, hodim, rešujem križanke … Ko sem se upokojila, sem prodala avto in se hitro sprijaznila s tem, da bom od zdaj hodila peš. Mislila sem si: dekle, saj hoja je zdrava. O tem sem se prepričala in to je to. Posedanje na kavču in stolu ubija. Treba se je gibati, družiti, pogovarjati," pravi nekdanja balerina Marjeta Šrot, ki je pri 82 letih redna stranka enega od ljubljanskih fitnes centrov. Predstavljamo jo v prvi zgodbi rubrike Izjemne ženske.
Zgodba o nekdanji balerini Marjeti Šrot je zgodba o tem, da si tudi v žlahtnih letih lahko še vedno mlad. Dam se praviloma in po bontonu ne sprašuje po letih, a ko nekdo izžareva toliko življenjske energije, da je to veselje opazovati, in ko veš, da je sogovornica rojena pred začetkom druge svetovne vojne, se spodobi vprašati tudi to. Da, gospa Marjeta Šrot je stara 83 let, a zagotavlja, da se počuti, kot bi jih imela samo nekaj čez 50. Še vedno vsak dan obišče fitnes, saj jo to dela živo, vsak dan se naliči, snema reklame …
Vprašali smo jo po receptu za mladostno starost, se pogovorili o pozitivnih plateh gibanja in se sprehodili po njeni življenjski premici. Že pred začetkom pogovora je prosila, naj jo tikamo, češ da se ob vikanju počuti staro.
Gospa Marjeta, kako mladi se počutite?
Počutim se mlado. Koliko let? Kot bi jih imela nekaj čez 50 (smeh, op. a.).
Sprašujem zato, ker smo v mlajših letih večinoma vsi imeli drugačen pogled na starost. Mislili smo, da je človek star bistveno prej, kot pa mislimo zdaj, ko smo malo starejši.
Verjamem, da se počutiš star toliko, kolikor narediš zase. Mislim, da moraš sam sebe spoznati, ugotoviti, kaj ti ustreza. Zase naredim veliko. Vsak dan se razgibam, hodim, rešujem križanke … Ko sem se upokojila, sem prodala avto in se hitro sprijaznila s tem, da bom od zdaj hodila peš. Mislila sem si: dekle, saj hoja je zdrava. O tem sem se prepričala in to je to. Posedanje na kavču in stolu ubija. Treba se je gibati, družiti, pogovarjati.
Odtisi izjemnih žensk
Ženske doma in po svetu močno vplivajo na spremembe v družbi in v življenju svojih skupnosti. Njihovi dosežki, od povsem vsakdanjih, na prvi vtis nepomembnih, do nadvse izjemnih in širše prepoznavnih, puščajo vtis in spreminjajo našo družbo. Na tem mestu izpostavljamo ženske, ki so s svojim delom, dejanji, dosežki pustile pomemben pečat. Predstavjamo zgodbe Slovenk, ki so naredile vtis in pustile svoj odtis.
Ste se od nekdaj zavedali, da vas bo posvečanje sebi ohranjalo mlado in zdravo, ali ste to spoznali spotoma?
Od nekdaj sem se veliko gibala. Baletno šolo sem začela obiskovati takoj po vojni, leta 1946, pri šestih letih. Garala sem kot bik. Najprej so bili treningi lažji in krajši, potem pa jih je bilo vedno več, tudi po šest ur na dan in tako naprej. Ko sem se nehala ukvarjati s plesom, sem začela poučevati v baletni šoli, učila sem tudi drsalce, vodila aerobiko za starejše, pripravljala koreografije, med mojimi učenkami je bila tudi Mojco Horvat. Vse mogoče sem počela.
Marjeta Šrot o tem, kako ohraniti mladostniški elan:
Kako zadovoljni ste bili s svojo baletno potjo?
Imela sem srečo, da so nas poučevali izvrstni pedagogi: Pino in Pia Mlakar, Nada Murašova, Gizela Bravničar in Lydia Wisiak. Balet je kakor vrhunski šport, vanj moraš biti zaljubljen, imeti talent in garati.
Ni pa vedno zdrav.
Res je, k sreči nimam nobenih poškodb. Kosti imam super, nikoli nisem imela nobenega zloma. Je pa balet garanje, še posebej klasični balet. Če se samo spomnim, kakšne noge smo imele včasih. Krvave gnojne žulje. Spomnim se, da smo si včasih v baletne copate v špice dajale meso, govedino, karkoli smo imeli na voljo, da je malo ublažilo bolečino v prstih.
"Veselim se vsakega dne! Zjutraj, ko odprem oči, takoj skočim iz postelje. Toliko energije imam takoj zjutraj, da bi lahko Šmarno goro premikala."
Verjetno ste morali zelo paziti tudi na težo?
Da, pri baletu se vsak kilogram še kako pozna. Več kot 45 kilogramov ne smeš imeti.
Je bilo v baletnem svetu kljub naštetemu tudi kaj lepega?
Seveda. Če si v nekaj zaljubljen, ti ni nič težko. Garaš kot norec in se ne sprašuješ, zakaj to počneš.
"Verjamem, da se počutiš star toliko, kolikor narediš zase."
Kje ste se sploh lahko zaljubili v balet? Včasih ni bilo interneta, da bi ga lahko poiskali.
Moja mami je že pred vojno obiskovala balet in me po vojni odpeljala na ogled baletne predstave z naslovom Vrag na vasi. Kar zavrtelo se mi je od sreče, šlo je za ljubezen na prvi pogled. Za največjo ljubezen na svetu.
Vas je mama opozorila na vse izzive, ki jih prinaša balet?
Ne, ker pred vojno klasičnega baleta ni bilo, ampak je šlo bolj za izrazni ples. To pomeni, da ni bilo plesa na špicah, kot je pri klasičnem baletu. Živa Kraigher in Mira Vogelnik sta ženski, ki sta kar migali, tudi iz ljubezni, nista se tega učili. Skratka, takoj sem se zaljubila.
Koliko let ste posvetili baletu?
Balet sem plesala do 30. leta. Zdi se mi zelo pomembno, da zraven hodiš v šolo. Ubogi tisti, ki niso zdržali in so po koncu osnovne šole šolanje končali. To je bila velika napaka. Po osnovni šoli sem opravila še srednjo ekonomsko šolo, tako da sem lahko po koncu kariere dobila službo. Kariero sem nadaljevala v Cankarjevem domu, kjer sem prevzela referat za baletne, operne predstave in koncerte. Tako sem ostala na svojem področju, tudi kot dolgoletna baletna kritičarka za časnik Dnevnik, k čemur me je spodbudil dr. Henrik Neubauer.
Posredno se s podobnim delom ukvarja tudi vaša hči Tina, ki na nacionalni televiziji dela v kulturnem uredništvu.
Da, Tina je po izobrazbi novinarka, redaktorica za ples in balet, redno spremlja tudi opero, pa gledališče, klasično glasbo... Že kot majhen otrok je videla številne predstave in koncerte, umetnost je bila doma pogosta tema pogovora. Izobraževala se je v klasičnem in pozneje v jazz baletu, stepu in družabnih plesih. Pela je v zboru RTV Slovenija in se več let učila solo petja, pa tudi dramske igre.
Je pa gibanje ostalo pomemben del vašega življenja.
Da, če en dan ne grem na fitnes, sem vsa nervozna.
"Daje mi dodatno energijo. Lahko se še tako potim na fitnes napravi, pa nisem utrujena. Ravno obratno, odlično se počutim, kot bi bila drug človek."
Ali opažate, da so ljudje vedno bolj ozaveščeni o pomembnosti gibanja? V fitnesu, ki ga obiskujete tudi sami, smo srečali kar nekaj telovadcev v žlahtnih letih.
Da, tudi sama to opažam. Z gibanjem poskrbimo za prekrvavitev vsega telesa, kljubujemo demenci. To je super, enkratno. In to ohranjaš vse življenje. Gibanje ti daje več energije, bolj si pri sebi in pri mojih letih je to zelo pomembno.
Kaj vam da obisk fitnesa? Kako se to pozna na vašem počutju?
Daje mi dodatno energijo. Lahko se še tako potim na fitnes napravi, pa nisem utrujena. Ravno obratno, odlično se počutim, kot bi bila drug človek. Trening kar pade vame. Resno. Če ga izpustim, čutim, da mi nekaj manjka. Tako kot vi, ko delate intervjuje. Verjetno imava podoben občutek veselja ob tem. Če dolgo časa tega ne počneš, ti nekaj manjka. Ali ni res tako? To je življenjski slog, še posebej če imaš to res rad.
Kako ste se gibali, preden ste našli fitnes?
Pred tem sem hodila v neki drug fitnes, ko pa se je odprl ŠUS Eurofitness, mi je hči za rojstni dan podarila mesečno vstopnico za vse mogoče vadbe in bazen. In tako se je začelo. "Mami, fitnes se odpira," je rekla hči. "Kje?" me je zanimalo. "V starem Partizanu, kamor si ti kot majhna hodila k telovadbi." Takoj sem bila za in zdaj ga obiskujem že deset let. Takoj sem se zaljubila v to hišo, sama pozitivna energija, z delovno energijo, vsak ve, zakaj trenira, nihče se ne postavlja.
Pa vsi smo na ti. Tudi Goran in Zoran Dragić prideta sem, kadar sta doma. Vaj mi ni nihče pripravil, saj se toliko poznam, da vem, kaj je dobro zame in kaj ni. Odvisno je tudi od dneva. Pred dnevi sem najprej deset kilometrov poganjala kolo, ni mi bilo do dvigovanja uteži, res odvisno od počutja. Včasih treniram dve uri, potem pa si privoščim še bazen in savno, tako da me tudi po štiri ure ni domov. Včasih opravim bolj na hitro. Običajno v fitnes pridem okoli 13. ure.
Gregor Pečovnik, direktor fitnesa, kjer je Marjeta Šrot redna stranka, nam je povedal, da so v fitnesu ob 10. obletnici koncepta podelili deset šuskov, gre za posebne Šusove nagrade za življenjsko delo. "Za tiste, ki izstopajo. Med njimi je tudi Marjetka. To pomeni, da je ena izmed tistih strank, ki nam dajo ogromno. Vedno nas razveseli, njena energija je res izjemna, navdihuje nas z motivacijo. Vsi nagrajenci so velika dodana vrednost za naš koncept," je povedal Pečovnik.
V družbi Gregorja Pečovnika, direktorja fitnesa, kjer je Marjeta redna stranka.
S šuskotom, posebno nagrado za življenjsko delo.
Se vsak dan naličite?
Da, vsak dan. Običajno to počnem med telefonskim pogovorom s hčerko ob 8. uri zjutraj, ko obnoviva, kaj se je zgodilo dan prej in kaj naju čaka. Las si ne barvam, še nikoli si jih nisem. Naj sivijo, to je narava, nimaš kaj. Dovolj sem že stara, da bi morala biti že čisto bela.
Kako ohranjate korak s časom? Imate družbena omrežja?
Ne, kje pa! Nič od tega. Imam telefon na tipke in na preklop, to je to. Za stare babe je to fantastičen telefon (smeh, op. a.). Če pa potrebujem elektronsko pošto, to uredim prek hčerke.
"Snemanje reklam mi popestri življenje, to, da s tem še kaj zaslužim, pa tudi ni slabo."
Videvamo vas tudi v reklamah. Kako ste prišli v ta svet?
Ko sem bila majhna, sem tudi pela. Pri Carmen, La Boheme, Tosci… Potem sem kar precej snemala. Moj bratranec je bil snemalec na Viba filmu in me je povabil, naj pridem na obisk, ker je vedel, da me film zanima. Tako sem nastopila v nekaj filmih kot statistka, toliko, da sem na lastni koži okusila, za kaj gre. Igrala sem celo v filmu z Radetom Šerbedžijo, pa se zdaj ne spomnim naslova. Z Vrdoljakom sem sodelovala pri Kiklopu kot statistka in takrat z njim posnela svojo prvo reklamo, kar mi je bilo dovolj za naslednjih 50 let (smeh, op. a.). Nagovoril me je, da bi posnela reklamo za kavo Franck. Naredili so mi pričesko in me naličili. Zaslužila seveda nisem nič. To so bili časi, ko je bilo ljudem snemanje reklam pod častjo.
Kar pa zadeva reklame v zadnjem času, me je k temu nagovorila Aljana Hajdinjak. Gre za odlično maskerko, ki sodeluje pri številnih filmih in serijah. Predlagala mi je, naj grem na kasting na Vibo. "Kakšen kasting, nikamor ne grem," sem rekla. Nato me je poklical še Matjaž iz Viba filma in mi razložil, da je nekdo odpovedal sodelovanje. Vprašal me je, ali bi bila pripravljena s Tilnom Artačem posneti skeč. Z Artačem! On je res fantastičen, bister do konca. Rekli so mi, da bom imela nekaj besedila, in sva posnela. Gre za skeč z naslovom Nasvetilistka. Tako se je začelo. Kadar se hoče moja hči nasmejati, si predvaja ta skeč. Vedno se nasmeji do solz.
S Tilnom Artačem v skeču Nasvetilistka:
Po tem sem začela dobivati ponudbe. Najprej sem se upirala, potem pa sem vendarle sprejela. Posneli smo reklamo za Lesnino in dobili dve nagradi, pa reklamo za čistila … Snemanje mi popestri življenje, to, da s tem še kaj zaslužim, pa tudi ni slabo.
Kaj vas najbolj veseli? Kakšnega dneva se najbolj veselite?
Vsakega! Zjutraj, ko odprem oči, takoj skočim iz postelje. Toliko energije imam takoj zjutraj, da bi lahko Šmarno goro premikala. Dopoldne imam res veliko energije. Najprej spijem kavo, potem sledi vse preostalo. S hčerko rada obiščem tudi premiere različnih oper in baleta.
Bi se še enkrat podali na baletno pot?
Vse bi ponovila, ničesar ne bi spreminjala.
3