Sobota, 14. 6. 2025, 17.45
12 ur, 18 minut
Ne čakajte na ponedeljek: kako že danes poskrbeti zase
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,31
V svet gibanja nas je s svojo lahkotnostjo popeljala športnica in trenerka Leni Fafangel, ki v vsakdanjem delu znova dokazuje, da je gibanje lahko dostopno in prijetno za vsakogar – in predvsem ključna naložba vase.
V času, ko dnevi minevajo v hitenju med službenimi obveznostmi, skrbjo za družino in stalnimi digitalnimi dražljaji, je zavesten umik iz tega ritma ključen za ohranjanje psihofizičnega ravnovesja. Ravno zato se vse več ljudi zaveda pomena preprostih, a učinkovitih ritualov – gibanja, načrtovanja tedna in miselnega "reseta" –, ki pomagajo ne le pri počutju, temveč tudi pri odpornosti na stres in kakovosti življenja. V svet gibanja nas je s svojo lahkotnostjo popeljala športnica in trenerka Leni Fafangel, ki v vsakdanjem delu znova dokazuje, da je gibanje lahko dostopno in prijetno za vsakogar – in predvsem ključna naložba vase.
Leni Fafangel, lastnica in direktorica športnega centra Lesport v Kopru, bivša tekmovalka v triatlonu in odvisnica od športa, je med tistimi, ki gibanje razumejo kot ključno orodje za ohranjanje ravnovesja. "Šport je moj način življenja. Še več. Je moje življenje. Ne glede na to, kako se počutiš, ti vedno izboljša dan. Poleg tega je to čas, ki ga podariš sebi – psihični in telesni reset," pravi.
"Vprašanje ni, ali lahko, temveč ali si to postaviš za prioritetno nalogo," je prepričana Fafangel.
Pri tem poudarja, da največja ovira pogosto niso objektivne okoliščine, temveč prioritete: "Če želimo biti v dobri formi – telesno in psihično –, moramo najprej poskrbeti zase. Ko smo v ravnovesju mi, to občuti tudi naša okolica." Pravi, da je začetek lahko zelo preprost: "Vsakdo si lahko nekajkrat na teden vzame 45 minut zase. Vprašanje ni, ali lahko, temveč ali si to postaviš za prioritetno nalogo."
Kako si postaviti vzdržne rituale
Pomembno je, da posameznik najde rutino, ki jo bo lahko vzdrževal dolgoročno. "Treningi so del mojega dneva, tudi ko ni volje. Takrat je najlažje – ne preveč razmišljati, samo obuješ superge in greš," svetuje. Sama prisega na kombinacijo različnih aktivnosti: "Trudim se, da vsaj tri – do štirikrat tedensko opravim trening moči, zraven pa dodam še tek, kolesarjenje, plavanje ali pohod na hrib. Gibanje je moj motor v življenju."
Povezava med telesno aktivnostjo in duševnim zdravjem je danes dobro raziskana in splošno priznana.
Ob tem priznava, da je tudi sama nekoč zapadla v pretiravanje. "V triatlonskih letih sem trenirala tudi po pet ur dnevno. Takrat šport ni bil več le zdrav – postal je način bega in dokazovanja. Telo pa te prej ali slej opozori," pravi. Danes ji gibanje pomeni nekaj povsem drugega: "Vadbo izbiram glede na počutje – naj bo to lahkoten tek ob morju, fitnes ali pa 50 kilometrov kolesarjenja s sladoledom za nagrado. Velikokrat so velike količine treninga beg od nečesa. Ko to spoznaš in razrešiš, se ti odpre nova dimenzija življenja."
Kako redni rituali gibanja gradijo duševno odpornost
Povezava med telesno aktivnostjo in duševnim zdravjem je danes dobro raziskana in splošno priznana. "Šport je najbolj zdrava odvisnost, je zdravilo. Z redno vadbo opazno raste odpornost na stres, ljudje so zadovoljnejši, bolj umirjeni, samozavestni," poudarja. Ob tem pa opozarja, da so ravno manjši rituali – redni treningi, sproščeni sprehodi, čas zase – tisti, ki na dolgi rok ustvarjajo stabilnost. Nenazadnje pa ima gibanje tudi pomembno družbeno vlogo. "Če gibanje postane naša stalnica, bo to začutila tudi naša okolica – tako otroci kot sodelavci. Ključno je, kaj je naša prioriteta in kako si organiziramo dan," pravi.
"Šport je najbolj zdrava odvisnost, je zdravilo," pravi Leni Fafangel.
Weekend warrior? Tudi občasna vadba pomaga
Pozitivni učinki telesne dejavnosti na duševno zdravje so danes dobro dokumentirani. Po podatkih Harvard Health Publishing (2023) že od 20 do 30 minut jutranje telesne aktivnosti pomembno zmanjša raven stresa in izboljša razpoloženje, obenem pa pozitivno vpliva tudi na kakovost spanja. Učinki so še posebej izraziti pri osebah, ki so pod kroničnim stresom.
T. i. weekend warrior vzorec – torej vadba pretežno ob koncih tedna – je po ugotovitvah Psychology Today (2025) in meta analizi, objavljeni v Nature (2023), prav tako učinkovit pri zmanjševanju tesnobnosti in stresa. Ključno je, da si posameznik kljub pomanjkanju časa čez teden zavestno vzame čas za gibanje.
T. i. weekend warrior vzorec – torej vadba pretežno ob koncih tedna – je po ugotovitvah Psychology Today (2025) in metaanalizi, objavljeni v Nature (2023), prav tako učinkovit pri zmanjševanju tesnobnosti in stresa.
Analiza objavljena v reviji Frontiers in Psychology (2024), je pokazala, da redna telesna aktivnost ne izboljšuje le počutja in zadovoljstva, temveč tudi zmanjšuje simptome anksioznosti in depresije. Pri tem igra pomembno vlogo okrepljena psihološka odpornost, ki dolgoročno prispeva k bolj stabilnemu duševnemu zdravju.
Zakaj je gibanje najboljši odgovor na digitalno utrujenost
Ob tem postaja vse očitnejše, da digitalno življenje dodatno povečuje potrebo po ravnovesju. Deloitte Connected Consumer Survey (2024) v svojem poročilu o digitalnem dobrem počutju ugotavlja, da kar 69 odstotkov vprašanih po dolgem dnevu v digitalnem okolju zavestno išče analogne načine regeneracije – gibanje, čas v naravi in mindfulness. Podobno Microsoft Work Trend Index (2023) kaže, da 68 odstotkov zaposlenih po dnevu, polnem uporabe orodij umetne inteligence in digitalnih kanalov, občuti povečano potrebo po fizičnem gibanju.
Ko orodja umetne inteligence pomagajo — ali pa tudi ne
Pametna uporaba orodij, podprtih z umetno inteligenco, pri tem lahko pomaga. Določene aplikacije, ki delujejo kot pametni koledar in pomočnik za upravljanje časa, uporabnikom omogočajo, da si vnaprej rezervirajo čas za gibanje, odmore in druge dejavnosti za dobro počutje.
Priljubljene so tudi platforme za vodeno meditacijo in obvladovanje stresa, ki s pomočjo umetne inteligence personalizirajo vadbe za sprostitev in izboljšanje počutja. Po študiji Univerze v Kaliforniji, San Francisco (UCSF), objavljeni v začetku leta 2024, je že osem tednov rednih uporab aplikacij zmanjšalo zaznani stres pri uporabnikih za 27 odstotkov in tesnobnost za 37 odstotkov ter spodbudilo večjo motivacijo za vključevanje telesne aktivnosti v vsakdan.
Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da mora uporaba tovrstnih orodij ostati podpora, ne pa še en vir pritiska. Kot ugotavlja National Geographic (2023), lahko pretirana raba nosljivih naprav in stalno spremljanje zdravstvenih podatkov pri nekaterih uporabnikih sproži tudi t. i. podatkovno anksioznost (data anxiety). Prav zato je zavesten, analogni čas za gibanje in mentalni reset danes pomembnejši kot kdajkoli prej.
"Če imate ob sebi nekoga, ki vas pri tem podpira, toliko bolje – gibanje v dvoje je odlična motivacija," pravi Leni.
Vse več empiričnih dognanj potrjuje, da v kontekstu sodobnega digitalnega okolja prav gibanje in zavestni odmiki od zaslonov predstavljajo ključen dejavnik dolgoročne duševne in telesne odpornosti. Ključno je, da te aktivnosti postanejo sestavni del našega vsakdanjega načrtovanja — ne kot dodatna naloga, temveč kot strateška naložba v lastno dobrobit in kakovostno življenje.
