Kdaj otroku kupiti mobi in kdaj pametni telefon?

Tretjo starševsko dilemo, ki je zadnja leta vse bolj pereča, smo naslovili na dekanko fakultete za psihoterapevtske znanosti Zdenko Zalokar Divjak, vprašanje, ki nam ga je zastavil bralec Martin, pa se je glasilo kdaj naj otroku kupim mobitel in kdaj pametni telefon?

Raziskave kažejo, da starši otrokom mobilni telefon v največji meri kupijo pri desetih letih, kot glavni razlog za nakup pa navajajo prostočasne dejavnosti, ki jih obiskuje njihov otrok in ki terjajo prevoz in stalno razpoložljivost njihovih staršev.

Zdenki Zalokar Divjak se določanje starostne meje, pri kateri je otroku primerno kupiti mobilni telefon, ne zdi smiselno, saj je ta pri vsakem otroku drugačna, predvsem na račun njihove zrelosti in odgovornosti. Namesto določanja starostne omejitve raje v premislek ponudi nekaj vprašanj.

1. Zakaj otrok potrebuje toliko interesnih dejavnosti?

Kot prvo se ji zastavlja vprašanje, zakaj otrok sploh potrebuje toliko interesnih dejavnosti? Zakaj morajo otroci vse popoldneve preživeti na krožkih, namesto da bi ta čas preživljali zunaj, v naravi, doma, z vrstniki?

"V tem starostnem obdobju bi moral biti poudarek na socializaciji, druženju in stiku s starši," poudarja Zalokar Divjakova.

"Starši pogosto spregledajo pomembnost otrokovega otroštva, namesto da bi jim pustili igro, jih raje okupiramo s številnimi dejavnostmi. To pa se odraža v njihovi duši in njihovem zdravju. V obdobju mladostništva taki otroci postanejo apatični, razdražljivi, nevoljni in nezadovoljni sami s tabo," poudarja sogovornica. Razlog za takšno stanje vidi v tem, da ti otroci v osnovnošolskih let niso pravilno krmarili skozi obdobje socializacije, druženja in stika s starši.

2. Zakaj otrok ne sme čakati?

Drugo vprašanje, ki si ga v povezavi z mobilnimi telefoni v otroških rokah zastavlja sogovornica, je vprašanje, zakaj so starši tako obremenjeni s tem, da njihov otrok ne sme čakati niti minute, da morajo biti kot starši na razpolago 24 ur na dan, da so dejansko deklice na klic. Ko otrok pokliče, starš priteče.

"Zakaj otroci po koncu dejavnosti ne bi mogli nekaj minut, pol ure počakati, saj imajo družbo vrstnikov, ali še bolje, zakaj se ne bi domov odpravili kar peš?" se sprašuje specialistka za logoterapijo in poudarja, kako težko je dandanes vzgojiti potrpežljivega otroka.

3. V kolikšni meri uporaba mobilnikov zmanjšuje neposredno komunikacijo?

Tretje vprašanje, ki se poraja strokovnjakinji za vzgojo, je, v kolikšni meri z uporabo mobilnih telefonov zmanjšujejo direktno komunikacijo iz oči v oči?

Starši mladostnikov kot razlog za nakup mobitela svojemu otroku namreč navajajo željo, da bi bil njihov otrok stalno dosegljiv. Zalokar Divjakova tako na podlagi izkušenj opaža, da imajo starši veliko potrebo po nadzoru, medtem ko sama zagovarja zaupljivost med starši in otroki.

"Če si želimo vzgojiti odgovornega otroka, mu moramo tudi zaupati. To pa je mogoče le, če svojega otroka dobro poznamo, kar se lahko zgodi takrat, ko z otrokom preživimo vsaj nekaj ur na dan. Treba je graditi odnos zaupanja, pri tem pa tudi hitro opazimo, ali je naš otrok zrel za prevzem neke odgovornosti ali ne."

Nevarnost pametnih telefonov

Zdenka Zalokar Divjak svetuje, naj otrokom namesto telefonov, ki otrokom vedno bolj predstavljajo duševno hrano za možgane, v roke raje potisnejo kakšno knjigo, jih usmerijo v glasbo, šport ali učenje.

"Otroke raje zaposlimo z odnosi, s skrbnostjo, poiščimo jim nadomestek. Skrb vzbujajoče je, da se otroci hranijo z vsebinami, ki jim nič ne dajo, ki jih ne opremljajo za življenje, ki jim ne pomagajo do boljše samopodobe, ne spodbujajo razmišljanja niti vztrajnosti, ne opremljajo jih s sposobnostjo prenašanje porazov, ampak jim gre zgolj za užitek, zabavo, sledijo vsem mogočim nepomembnim informacijam, ki jim v resnici ne prinašajo nobenega zadovoljstva niti samozaupanja," pravi.

Telefon za preganjanje dolgčasa

Naslednji problem, ki je povezan s pretirano uporabo mobilnih telefonov, se dotika pametnih telefonov, malih priročnih in simpatičnih računalnikov, ki nas lahko zaposlujejo ure in ure. Otroci jih ne uporabljajo samo za klicanje (morda za to celo najmanj), pač pa za stik s spletno javnostjo. Za razne klepetalnice, videoigrice, socialna omrežja, ki spodbujajo hlepenje po dražljajih in informacijah, ki napolnijo otrokovo notranjost.

"Otroci telefon uporabljajo za preganjanje dolgčasa. Podatki kažejo, da so s telefoni s spletom povezani od ene do treh ur dnevno in da jim to predstavlja duševno hrano za možgane," pravi Zalokar Divjakova in poudarja, da na tak način izgubljamo cele generacije ljudi, ki jih zasužnjijo SMS-i, internet in drugi spletni dejavniki.

Če otroku zaupamo, mobilnega telefona ne potrebuje

Zalokar Divjakova za konec še enkrat opozarja: starši imajo do 15. leta enkratno priložnost, da s svojim zgledom in načinom življenja otrokovo notranjost opremijo z vsebinami, ki jim bodo pomagale do samostojnosti in delavnosti, in jih opozorijo tudi na življenjske pasti.

Za vzpostavitev odnosa zaupanja je potreben čas, ki ga preživimo drug z drugim, poudarja sogovornica, a glede na to, da nas hiter tempo življenja vse bolj oddaljuje od pristnih odnosov, zlahka podležemo nadomestkom za otrokovo varnost in kontrolo.