Artur, terapevtski pujs, ki seje veselje, kjerkoli se pojavi #video

Pujs Artur je že drugi parkljasti hišni ljubljenček družine Štancer Antolin. Pred njim je v hiši ob robu blokovskega naselja v Škofji Loki kraljeval Edward. Še en pujs z gosposkim imenom.

"Ko ga boste videli, kako elegantno se giblje, vam bo takoj jasno, od kod takšno ime. To je čista eleganca, to pravijo vsi, ki srečajo te pujse, pa čeprav so 'samo' pujsi," je takoj na začetku našega obiska namignila Viktorija, modna oblikovalka po izobrazbi, šivilja po poklicu in terapevtka po duši.

-> Vila nad ljubljanskim predorom, ki je prva imela telefon

-> 7.28 evra za liter človeškega mleka

-> Najbolj okusni sejmi po Evropi

Pujs, ki pomaga drugim

Zakaj terapevtka? Ker išče in uresničuje načine in poti, po katerih bi njen pujs Artur, ta se je pred časom predstavil tudi v oddaji Slovenija ima talent, čim bolj koristil drugim ljudem.

• Eden od načinov je uresničevanje poslanstva v okviru humanitarnega društva za terapijo in dejavnosti s pomočjo živali Ambasadorji nasmeha, pod okriljem katerih z Viktorijo obiskujeta šole za otroke s posebnimi potrebami, vrtce, domove starostnikov, udeležujeta pa se tudi raznih dnevov aktivnosti.
• Drugi način je urjenje za pomoč Viktorijinemu prijatelju invalidu. V ta namen se Artur uči odpirati vrata, predale, omare in podobno, da bi gospodu vsaj nekoliko olajšal vsakdanje življenje.
• Tretji način pa je še v povojih, a ima Viktorija ravno pri njem najbolj ambiciozne načrte. Želi si namreč, da bi ta šolani pujsek, ki je pri šestih mesecih opravil pasjo malo šolo, kjer se je naučil osnovnih ukazov in nekaj trikov ter se civiliziral med psi in ljudmi, nekoč pomagal pri iskanju dementnih ljudi.

Peto najbolj inteligentno živo bitje

Če se vam zdi zgoraj našteto v povezavi s pujskom čudno, naj vam razložimo, zakaj ni treba, da je tako. Viktorija pravi, da pujsi na lestvici inteligentnih živih bitij zasedajo visoko peto mesto.

"Prvo mesto si lasti človek, ki ga po mojem mnenju tako visoko ohranja zgolj tehnologija, sledijo mu opica, kit in delfin. Pujski so izredno empatična bitja in razumejo vse, kar se dogaja okrog njih. Tako se na primer Artur na obisku v šolah in vrtcih vedno posebej posveča otrokom z avtističnimi motnjami, ne da bi ga kdorkoli prej nanje opozoril, prejšnji pujsek, Edward, pa je za mojo nosečnost, še danes ne vem, kako, vedel, še preden sem to ugotovila sama. Zapomnijo si več besed kot papiga, le govoriti ne znajo," je živali, ki jih redkeje vidimo v vlogi hišnih ljubljenčkov, opisala Viktorija.

VIktorija si je za hišnega ljubljenčka zaželela žival, ki bo vzorno skrbela za čistočo in ne bo imela vonja. Idealna izbira je bil pujsek novozelandske pasme minnesota. "Artur je idealen družinski član," ga je pohvalila lastnica. Foto: Matej Leskovšek

Žival, ki bo čista in brez vonja

Če bi lahko izbirala, bi sicer raje imela psa ene od večjih pasem, a ker doma nimajo dovolj velikega vrta, to ni bilo mogoče. "Želela sem si imeti žival, ki bo čista in ki ne bo imela vonja. In to je pujs. Pa še pametni so in izredno radi imajo otroke. Artur je idealen družinski član," ga je pohvalila in utemeljila zanimiv izbor za nakup živali.

Tudi z opravljanjem potrebe ni nobenih težav. Pujs vse to opravi v naravi, vedno na istem mestu. V hiši ni šel na potrebo niti takrat, ko so se zaradi prometne nesreče nenavadno dolgo zadržali na poti. "Čakal je pri vratih in takoj stekel ven, notranjost hiše pa je ostala nedotaknjena," je opisala.

-> Katja Gaspari Leben: Neplodnost je stiska, ki jo ljudje radi zadržijo zase

-> Polona Kisovec: Ločitev si štejemo kot poraz. Pa je res?

-> Damjana Bakarič: Za svoje življenje moramo sami prevzeti odgovornost

Pasma minnesota

Življenja brez Arturja si pri Štancer Antolinovih ne znajo predstavljati. Ko jih je prejšnji hišnji ljubljenec Edward pred leti nepričakovano zapustil, je bil to za vse velik šok. Foto: Matej Leskovšek Prezgodnje slovo

Še pred Arturjem, Ljubljančanom po rodu, so Antolin Štancerjevi v svoj dom sprejeli Edwarda, pujsa, ki se je skotil na ranču v vasi Libanja pri Ormožu. Čeprav pujski v povprečju živijo 20 let, jih je Edward dočakal samo pet (in 96 kilogramov).

"Umrl je pred dvema letoma v času vročinskega vala. To je bil velik šok za vse nas. Kar zgodilo se je. Kar precej časa smo potrebovali, da smo se pobrali," je priznala Viktorija.

Zgodilo se je prav tisto poletje, ko so razmišljali, da bi ga vzeli s seboj na počitnice, tako kot pač ljudje običajno vzamejo svojega hišnega ljubljenčka. A so naleteli na problem.

V Sloveniji se pujse še vedno obravnava kot živali za zakol in ne hišne ljubljenčke, opozarja Viktorija Štancer Antolin. Foto: Matej Leskovšek Na počitnice s pujskom? Misija nemogoče.

V Sloveniji se pujse še vedno obravnava kot živali za zakol in ne kot hišne ljubljenčke, zato se je Viktorija zavedala, da počitnice zunaj meja Slovenije odpadejo. Na tem področju se stvari na žalost nikamor ne premaknejo, opozarja.

Da bi našli lastnika počitniških kapacitet, ki bi jih sprejel s pujskom vred, je bilo treba zavrteti precej telefonskih številk.

"Poklicala sem na več naslovov in povedala, da imamo namesto psa prašička. Da je lepo vzgojen, da uboga in ne povzroča nikakršnih kolobocij, tudi če je sam. To pomeni, da ne grize, trga, nima paničnih izpadov in podobno. Da počaka tam, kjer mu namestiš odejico. Ker vonja naše stvari, ve, da se bomo vrnili. Torej, ali je pujs problem?"

Povsod so naleteli na zaprta vrata, češ da potrebujejo zapisano črno na belem, da pujs ne bo ničesar poškodoval. "Bolj sem jim razlagala, da je lepše vzgojen in bolj čist kot marsikatera druga žival, manj je bilo posluha," je razlagala.

No, nazadnje jih je uslišal lastnik kampa Nadiža pri Bovcu, kjer so želeli počitnikovati v prikolici, saj si bivanja v šotoru s pujsom niso predstavljali.

"Kaj pa če bi se mu zahotelo in bi stekel s šotorom vred?"

Še preden so odpotovali na prve skupne počitnice, je Edward poginil. "Še maja smo si ogledali kamp in okolico, lastnik kampa ga je pohvalil, češ da je res bolj vzgojen kot marsikateri pes, a mu poletne počitnice žal niso bile usojene," je pripovedovala sogovornica.

Artur, pujsek z obilico energije

Njegov naslednik pri Štancarjevih, pujs Artur, je zdrav in zadovoljen parkljasti prijatelj iz legla v Ljubljani.

"Dlje časa sem opazovala mladičke iz tega legla, na koncu pa izbrala pujska z največ energije, ki bo lepo sovpadala z energijo naše družine. Da bo zmogel in da mu bo pri nas všeč," je v šali opisovala svojega hišnega prijatelja, ki je zdaj star leto in pol.

Po pasji šoli v šolo trikov

Poleg pasje šole, ki jo je Artur opravil pri šestih mesecih, se pujs uri tudi pri Petri Bernik, strokovnjakinji za trike, in Tonetu Hočevarju, nekdanjem televizijcu, sicer pa velikem strokovnjaku za pasje vedenje. Svoje terapevtsko znanje izkazuje pod okriljem humanitarnega društva za terapijo z živalmi Ambasadorji nasmeha.

"Dobrodelnost mi od nekdaj veliko pomeni in takoj, ko je Artur opravil pasjo šolo, sem se šla pozanimat, kako se lahko vključiva v katerega od humanitarnih društev. Najprej sva opravila teoretični del (seminar), nato pa sva začela izvajati obiske pod nadzorom. Obiskujeva tudi dodatne individualne ure trikov pri Petri, ki vžgejo predvsem pri otrocih, ki jih s tem pritegneš, Tone pa nama pomaga pri učenju nalog, ki bi lahko olajšale življenje invalidom."

Po opravljeni pasji šoli se je začel šolati pri Petri Bernik in Tonetu Hočevarju. Znanje trikov mu še posebej koristi pri osvajanju gledalcev. Foto: Matej Leskovšek

Pujs kot terapevt

V praksi delujeta tako, da skušata svoje gledalce pritegniti h gibanju.

"To pomeni, da izvajamo zavoje, vstanemo, sedemo, razgibamo parkeljčke oziroma otroci roke in noge, starostniki se priklanjajo, tega sicer ne marajo, saj se bojijo, da bi padli z vozička, da pobožajo pujsa, z rokami zgradijo most, da gre žival skozenj, nekateri po dolgem času celo vstanejo z vozička, razveže se jim jezik in spomini na preteklost in življenje na kmetiji po dolgih letih znova oživijo. Otroci se skozi igro učijo barv (Viktorija jih sprašuje, kakšne barve je bil levček, ki ga je Artur pospravil v enega od zabojev, op. p.) in matematike. Seštevamo namreč, koliko igrač je pujsek pospravil v zaboj in podobno."

Delavec po duši

Viktorija opaža, da Artur samoiniciativno začuti, kdaj ga čaka delo. Tudi ob našem obisku je zaslutil, da nismo tam samo zaradi klepeta, ampak da se na lastne oči prepričamo, kaj vse zna. Zato se je kaj kmalu prikobacal iz svoje sobe oziroma kletke, opremljene z odejico in krtačo, kjer si drgne kožo.

"Izredno rad se giblje in dela," ga je pohvalila lastnica. To pomeni, da predstavlja razne trike, kot so pospravljanje igrač, brcanje žoge v gol, rad hodi tudi v planine, medtem ko ga navzdol zaradi prevelikega obremenjevanja kolkov raje pripeljejo z avtom.

Škofjeločani so se na Arturja že navadili. Starejše gospe mu hitro namenijo kak priboljšek, otroci iz vrtcev in osnovne šole ga kličejo z naklonjenostjo, najstniki pa ga pošiljajo v koline. Foto: Matej Leskovšek

Ljubitelj sadnih jogurtov in sira

Prehranjuje se s sadjem, zelenjavo, suhim kruhom, izredno rad ima mlečne izdelke, še posebej mu tekneta sadni jogurt in sir, ta je zanj največji posladek, ne brani pa se niti ostankov od kosila.

Atrakcija, na katero so se Škofjeločani že navadili

Na Arturja so se v Škofji Loki menda že vsi navadili, zato po mnenju Viktorije ni nobena atrakcija.

"Meni se zdi nekaj povsem običajnega, da se s prašičkom odpraviva na sprehod ali v hribe. Tudi ljudje iz okolice so se ga že navadili. Če je lepo vreme, greva vsak drugi dan na Križno goro, mož pa naju zaradi obremenjevanja kolkov nazaj odpelje z avtomobilom. Zanimivo je, da osebje pravi, da kadar je Artur v bližini, ljudje raje naročajo purana ali piščanca in da jim za svinjino iz razumljivih razlogov ni preveč mar."