SiolNET. Trendi Ustvarimo boljši svet
Siol.net
  • Messenger
  • Messenger

Že ob božanju pasjega kožuha se sproščajo hormoni sreče

Siol.net

"Živali ne obsojajo in človeka sprejmejo brezpogojno. Popolnoma vseeno jim je, ali je ta debel ali vitek, bel ali črn, bogat ali reven, zato se ob njih počuti varne, brez zavor in obrambnih zidov."

Po besedah naše sogovornice Urše Ivanovič, tiskovne predstavnice in sekretarke neprofitnega humanitarnega prostovoljnega društva Ambasadorji nasmeha, že ime tega prvega slovenskega društva za terapijo s pomočjo živali, ki deluje od leta 2004, najbolje predstavi njihovo poslanstvo, saj kamorkoli pridejo, vzbudijo nasmehe na obrazu.

Kot pojasni, je terapija s pomočjo živali dopolnilna oblika zdravljenja, ki uporabnikom pomaga pri psihični, fizični in socialni rehabilitaciji. Živali na ljudi delujejo motivacijsko, saj z njimi lažje premagujejo ovire na poti k rehabilitaciji in višji kakovosti življenja. Prav tako z njihovo pomočjo izvajajo izobraževalno podporo, kot na primer s kinološkimi uricami, ko širijo splošno kinološko osveščenost.

In ne nazadnje s terapijo s pomočjo živali uporabnikom v institucionalnem okolju omogočijo stik z naravo, ki je za mnogo ljudi zelo pomemben.

Kako prepoznavna je v Sloveniji terapija s pomočjo živali?
Vse bolj, čeprav je še vedno veliko ljudi, ki sploh ne vedo, da obstajajo tovrstne terapije, niti čemu služijo. Vendar pa število naših uporabnikov iz leta v leto narašča. Tako smo imeli na primer dve leti nazaj 180 rednih uporabnikov, lani pa jih je bilo okoli 260. Seveda v omenjeno število niso prišteti vsi drugi obiski, kot so na primer kinološke urice, predstavitveni obiski itd.

Naša največja težava trenutno je, da večina ustanov izvaja terapije in aktivnosti v dopoldanskem času, večina naših članov pa k sreči še ima službe, zato jih v teh terminih ne moremo uporabiti. Pomagamo si z mlajšimi upokojenci, ki bi si jih v naših vrstah želeli še več, in brezposelnimi člani.

Sicer dobivamo vedno več članov, trenutno nas je že prek 30 delovnih parov, vendar kljub temu povpraševanje presega naše zmožnosti.

Katere vse živali so pri vas ambasadorji nasmeha?
V osnovi so to kužki, vendar imamo tudi druge, in sicer dve mucki, činčilo, afriškega beloprsega ježa, dva ameriška miniaturna konja, kokoško Mici, bradati agami čakata na rekrutacijo, ki bo najverjetneje v poletnem času, ker imajo rade vročino, naši kužki pa takrat počivajo. Skratka, ne branimo se nobene živali.

Koliko imate kužkov?
Z novimi vred, ki bodo kmalu začeli delovati, okoli 30. Delujemo pa po vsej Sloveniji.

Ali je v terapiji s pomočjo živali pomembno, da se jih ljudje lahko dotikajo ali so terapevtske vse živali, tudi na primer ribe v akvariju?
Vse živali vplivajo terapevtsko, vendar je dotik večini ljudi zelo pomemben. Že na primer le z božanjem dlake se sproščajo hormoni sreče, zniža se krvni tlak, prisotnost živali ima skratka vsesplošni pomirjevalni učinek. Zdravilno moč živali podpirajo številne raziskave.

Kaj je zlasti pomembno v terapevtskem delovnem paru, recimo pes – človek?
Pri izbiri bodočih delovnih parov nam je najpomembnejši kriterij odnos med vodnikom in psom. Med njima mora biti močna povezava in zaupanje. Med tečajem pa ta odnos le še dograjujemo in pilimo. Seveda mora biti kuža tudi socializiran, poslušnost mora biti odlična, vodnik pa ga mora obvladovati.

Prav tako se mora vodnik zavedati, da je kužek, ko z njim dela v stresu in je on tisti, ki ga vodi in mu hkrati pomeni podporo. Zato mora biti izjemno pazljiv, ko kuža pokaže prve znake negativnega stresa, ko mu je dovolj, ne glede na to, ali delo traja pet ali trideset minut, mora takoj prekiniti delo z njim. Če namreč kužka "skuriš", ga ne boš mogel več pripraviti k sodelovanju.

Kako dolgo traja šolanje terapevtskega delovnega para?
Približno leto dni in vključuje tečaj in delavnice, ki jih vodimo člani društva in veterinar, specialni rehabilitacijski pedagog, psiholog, socialni delavec in drugi, nato sledijo hospitacije in na koncu še obiski pod nadzorom starejših članov društva, ko prvič sami peljejo svojo žival na terapevtski obisk.

In pogosto so prvi obiski najnapornejši, saj morajo biti pozorni tako na psa kot uporabnika. Na obisku pri skupini otrok v vrtcu moraš tako imeti na očeh psa, kakor tudi otroke, ko ga eni božajo, drugi pa mu na primer v gobec rinejo kekse itd. Ni ravno preprosto.

Osnovni cilj usposabljanja pa je, kot že rečeno, da bodoči vodniki svojega psa dobro spoznajo in tako prepoznajo njegova sporočila, kot na primer, kdaj ima vsega dovolj. Običajno to pokažejo z oblizovanjem, stresanjem z glavo, praskanjem, zehanjem, gledanjem stran itd. Prepoznavanje tega je pomembno, saj je pes takrat v stresu, zato končamo obisk in ga odpeljemo na sprehod, tek ali igro z žogico, karkoli ga bo pač sprostilo.

V času šolanja tudi ugotovimo, v kateri populaciji se določen kuža počuti najbolje, ali so to na primer otroci ali starostniki.

So kakšni kužki bolj primerni za izvajanje terapij?
Vsak kužek je lahko terapevt, ne glede na karakter, prav tako ni pomembno, ali je rodovniški ali ne, velik ali majhen itd. Pomembno je le, da prepoznamo, kaj nam kuža nudi, in to znamo uporabiti tako, da kuža uživa v delu. Med nami je tudi psička brez ene šape, kar je dodaten motivator za naše uporabnike.

Skratka, vsi kužki oziroma vse živali so dobrodošle, saj delamo z najrazličnejšimi uporabniki, ki imajo različne želje. Eni si želijo živahne in igrive kužke, drugi bolj mirne, ki ležijo in jih lahko božajo. Pomembno je predvsem to, da kuža išče tudi bližino tujca. Kuža, ki se stiska k svojemu lastniku in ne želi k nikomur drugemu, ni prav v veliko pomoč.

Ali veliki psi vzbujajo strah?
Sama imam velikega psa, ki je bele barve in počasen kot medvedek in običajno nimava takšnih težav, večinoma se bojijo velikih črnih psov, dokler jih seveda ne spoznajo.

Kaj pa kokoška Mici? Zdi se, da je postala že kar popularna.
Mici je zadnje leto in pol naša zvezda, čeprav trenutno malce počiva. Sicer pa z njo večinoma obiskujemo vrtce v urbanih sredinah, ker mestni otroci sicer vedo, kako je videti piščančje bedro, piščančka ali kokoši pa v živo večinoma še niso videli. In nad Mici so običajno navdušeni. Vsi bi jo imeli v naročju. Prav tako jih zanima, kje pride ven jajčka, kako se to zgodi itd.

Če pa z Mici obiščeš na primer starejše ljudi v domu za ostarele, in še to po možnosti v ruralnem okolju, dobiš pa povsem nasprotne reakcije. So namreč čisto zgroženi, kaj kura dela v stavbi, saj spada na dvorišče.

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin