Ponedeljek, 29. 5. 2017, 15.54
8 mesecev, 3 tedne
Potica je pravi hit tudi na Portugalskem
Joao Costa je podobnosti dveh kultur tokrat odkrival v Rogaški, kjer ni manjkalo dobre hrane in čudovitih razgledov. Obisk pri tašči ga je še posebej razveselil.
V letošnji različici uspešne rubrike Odkrivaj Slovenijo smo v raziskovanje naših lepot poslali tujce, ki si ustvarjajo življenje v naši državi. Po Omarju Escobarju iz Hondurasa se nam tokrat predstavlja zgovorni Portugalec Joao Costa, ki je na prvih treh izletih odkrival lepote Krasa ter slovenske obale in Prekmurja, tokrat pa nas je popeljal v Rogaško, kjer je doma ženina družina.
Kje pa je vaš najljubši kotiček v Sloveniji? Pošljite nam fotografijo in se potegujte za novo računalniško tablico.
Skozi tokratni izlet bi rad predstavil svojo multikulturno družino. Verjemite mi, da si ni tako preprosto ustvariti družine med dvema različnima kulturama. Ne razumite me narobe, ni tako velikih kulturnih šokov, kot bi bili pri japonsko-slovenski družini (eno takšno poznam). Obstajajo pa manjše razlike, ki jih je treba upoštevati, preden prerasejo v velike. Recimo časovni dogovori – Portugalci imajo do dogovorjenih ur bolj spontan odnos. Če kdo zamuja, si med čakanjem privoščiš skodelico kave. Ali recimo spontane odločitve – občutek imam, da se povprečen Slovenec zelo težko odloči za kakšno nenačrtovano dejanje, čeprav dobi zagotovilo, da bo vse v redu. Portugalci smo veliko bolj spontani.
Revija Sardinha je nastala kot pobuda raziskovanja prav takšnih podobnosti in razlik med obema državama. Presenečen sem bil, ko sem leta 2005 prišel v Slovenijo in ugotovil, koliko stvari imamo skupnih, čeprav je razdalja med nami tako velika. In kakor vem, med obema državama ni nobenih zgodovinskih vezi. Zanimivo je, kako je pri obeh jezik zelo pomemben in da so naši pesniki nekakšni nacionalni heroji.
Najprej v Ljubljano, potem pa na družinski izlet v Rogaško
Moji starši so med prazniki prišli na obisk. Potem ko smo nekaj dni preživeli v mestu, smo se odpravili še do Rogaške. Čeprav so moji starši tukaj že bili, je postala že tradicija, da se odpeljemo do Rogaške, kjer se srečata obe najini družini. Čeprav moji starši ne znajo več kot nekaj slovenskih besed, se lahko sporazumevajo na različne načine. Celo župnik na moji poroki na Portugalskem je od mojega očeta zahteval, da obred odpre kar v slovenščini, kar mu je celo uspelo – seveda s pomočjo moje žene in sodobne tehnologije. Tudi moj sin ju že uči jezika in je pri tem zelo uspešen.
Šli smo na ogled steklarne, ki jo cenijo po vsem svetu. Proizvodnja se je začela leta 1927 z namenom, da ustekleničiti mineralno vodo iz tamkajšnjih vrelcev. Danes se lahko pohvalijo z enim boljših kristalov na svetu. Načrtovala sva, da bova mojim staršem ob 40. obletnici poroke podarila izdelek iz steklarne. Rekel bi, da so družine na Portugalskem pogosto bolj vezane na tradicijo kot v Sloveniji, pari se ne ločujejo tako zlahka, čeprav po drugi strani na njihovo dramatično obnašanje pogosto vpliva prevelika količina žajfnic, ki jih redno spremljajo na televiziji. V svoji mladosti sem poznal samo nekaj prijateljev, ki so imeli ločene starše. Je pa res, da ne vem, kakšne so statistike danes.
Po steklarni na zasluženo kosilo
Po obisku steklarne smo se odpravili v restavracijo Jurg, ki se nahaja v hribovitem delu Rogaške, tam pa smo se dobili z drugimi člani družine. Prazniki so vedno pomembni tako za Slovence kot za Portugalce. V obeh državah družina predstavlja pomemben steber v vsakodnevnem življenju. Verjetno se pri tem poznajo krščanski vplivi. Družinska kosila so resnično pomembna in za to si vzamemo veliko časa. Ker se zavedam naših razlik v dojemanju točnosti, poskrbim, da ne zamujamo.
Hrana je bila praznično obarvana. Čeprav na tem območju mesni izdelki igrajo pomembno vlogo, so poskrbeli tudi za nekaj vegetarijanskih specialitet, kot je špargljeva rižota. Vsa hrana je lokalna, tudi hišno vino, ki ga lastnik pridela v svojih vinogradih. Domače vino je v tej regiji standard, čeprav mislim, da je to kar vseslovenska navada. Tudi jabolčni sok je bil domač, razveselili so se ga predvsem najmlajši.
Pozneje smo šli na sprehod po čudovitem središču mesta. Ne morem se izogniti primerjavi z majhnim Saint Petersburgom, mestom, ki me je arhitekturno najbolj navdušilo. Poskusili smo "saherco", ki je veliko boljša kot na Dunaju in nas opominja, da je avstro-ogrski vpliv še vedno prisoten. V eni od mestnih fontan smo poskusili tudi vodo. Ker je bogata z minerali, te nedvomno okrepi za ves dan.
Naslednje jutro smo se zapeljali po tamkajšnjih gričih in uživali v pomladni pokrajini ter v zelenju okolice Donačke gore, hribu, ki ga lahko opazuješ z vseh koncev Rogaške. Gre za nedvomno zelo prijazno scenografijo, za katero sem prav srečen, da sem jo našel in je tako drugačna od tistih na Portugalskem. Izlet smo sklenili s kosilom pri moji tašči, tokrat s pravo potico.
Nagradna igra: Kje se skriva vaš najljubši kotiček v Sloveniji?
Odkrivajte Slovenijo skupaj z nami in našimi blogerji ter nam pokažite, kam naj se naslednjič odpravimo na izlet. Imate svoj najljubši kraj v Sloveniji, kamo najraje zahajate? Pošljite nam fotografijo svoje naj slovenske destinacije in se potegujte za noro nagrado – računalniško tablico. Pohitite, žrebanje bo že 1. 6. 2017!