SiolNET. Trendi Odkrivaj Slovenijo
Vsebino omogoča Mastercard
  • Messenger
  • Messenger

Mična dolenjska Gospodična

Thinkstock
Foto: Ana Kovač
Vsebino omogoča Mastercard

Ena izmed najbolj priljubljenih izletniških točk na Dolenjskem imena ni dobila po neki mladi gospodični, temveč po izviru bistre in mrzle vode, blizu katerega so zgradili planinski dom.

Veliki slovenski pisatelj in popotnik Janez Trdina, ki je bil še posebej zaljubljen v Gorjance in okoliške griče, je nekoč za Gospodično zapisal, da "v osrčju Gorjancev, nekje na pol poti iz Gabrja na Trdinov vrh, leži svojevrsten zaklad. Tam izvira studenčnica, ki ima pomlajevalno moč in je slajša od medu in malvazije."

Zavetišče planincev in izletnikov že 85 let

Ker je vedno več ljudi želelo preveriti pomlajevalne učinke studenčnice iz Gospodične, so tam že leta 1931 ob podpori novomeške podružnice Slovenskega planinskega društva zgradili prvo planinsko kočo. Njeni oskrbniki in občudovalci radi povedo, da studenčnica iz Gospodične pomlajuje tudi kočo, ne samo tistih, ki se je naužijejo.

Gospodična je dobila ime po izviru studenčnice, za katero pravijo, da pomlajuje in ima druge blagodejne učinke. "V osrčju Gorjancev, nekje na pol poti iz Gabrja na Trdinov vrh, leži svojevrsten zaklad. Tam izvira studenčnica, ki ima pomlajevalno moč in je slajša od medu in malvazije," je zapisal Janez Trdina. Gospodična je dobila ime po izviru studenčnice, za katero pravijo, da pomlajuje in ima druge blagodejne učinke. "V osrčju Gorjancev, nekje na pol poti iz Gabrja na Trdinov vrh, leži svojevrsten zaklad. Tam izvira studenčnica, ki ima pomlajevalno moč in je slajša od medu in malvazije," je zapisal Janez Trdina. Foto: Ana Kovač

Prvotno hišo je odnesel vihar druge svetovne vojne, a je že leta 1949 na istem mestu nastala nova planinska koča. Če ima kdo še vedno planinske vodnike iz prejšnje države, bo planinski dom pri Gospodični našel pod nekdanjim imenom Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih.

Z avtomobilom naravnost do izvira

Dostop do Gospodične je lahek, pravzaprav morda celo prelahek: s planinskega prelaza Vahta, ki je z nadmorsko višino 615 metrov najvišja točka na glavni cesti med Novim mestom in Metliko, se pri smerokazih za Gospodično in Trdinov vrh odcepi cesta, ki po 11 kilometrih pripelje do Gospodične. Okoli njene nadmorske višine se očitno še ne morejo uskladiti, saj poleg uradnega zapisa 828 metrov nad morsko gladino v literaturi najdemo tudi 822 in 833 metrov.

Druga možnost je cesta iz Gabrja, od koder je do Gospodične devet kilometrov.

Za dobro uro ali ves dan hoje – po izbiri!

Telo in duša vam bosta bolj hvaležni, če se do samega izvira ne boste pripeljali z avtomobilom. Od Vahte do Gospodične poteka tudi del trase evropske pešpoti E7, za kar boste potrebovali približno dve uri in pol hoje, sicer pa najkrajša pešpot iz Gabrja zahteva slabo poldrugo uro hoje in z deloma strmimi odseki premaga skupaj 460 metrov višinske razlike.

Priljubljena je dostopna pot od avtobusne postaje pri Badovincu v vasi Jugorje, ki je za dobro uro daljša, a z manj višinske razlike, bolj pogumni (ali poskočni) pa se do Gospodične lahko odpravijo tudi iz Novega mesta ali Otočca ob Krki, za kar bodo potrebovali dobre štiri ure ali morda štiri ure in pol.

Do strehe Dolenjske v poldrugi uri sprehoda

Gorski predel Gorjanci se na hrvaški strani nadaljuje v Žumberačko goro, najvišji predeli obeh pa tvorijo del meje med Slovenijo in Hrvaško. Najvišji vrh, ki mu na slovenski strani rečemo Trdinov vrh, redkeje pa Sveta Jera, po ruševinah cerkvice svete Jere na slovenski strani grebena, je visok 1378 metrov in mu na Hrvaškem rečejo Sveta Gera.

Od Gospodične do strehe Dolenjske je za poldrugo uro hoje. Naj vas nikar ne prestraši, da boste med to lahko in dobro označeno potjo premagali spoštovanja vrednih 550 metrov višinske razlike. Nagradili vas bodo razgledi, ki kljub gozdu na vrhu ob jasnem vremenu segajo celo do oddaljenih Julijcev. Sicer pa tudi Gospodična postreže z lepimi razgledi, ki se jih ji prav gotovo ni treba sramovati.

Gorjanci so gosto omreženi z označenimi pešpotmi, zato je priložnosti za prijetne sprehode v naravi, zlasti v tistem letnem času, ko visokogorje (še ali že) pokriva sneg, več kot dovolj. Sicer pa je tudi sama Gospodična dobra izbira za prijeten oddih na svežem zraku.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin