Sreda, 22. 4. 2026, 13.55
3 tedne
Kako nov pristop h gastronomiji oplemeniti turistično destinacijo
Lokalne sestavine in premišljena predstavitev za razvoj slovenskega gastronomskega turizma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Prepoznavnost tradicionalnih slovenskih jedi, kot so ajdovi štruklji, je z nekaj ustvarjalnosti in domačih sestavin mogoče močno okrepiti.
Ali obiska nekega kraja kdaj niste načrtovali zaradi razgledov ali znamenitosti, temveč zaradi poznega zajtrka? Na Bledu, ki ponuja grad, jezero in naravo ter ne skopari niti s prelestnimi razgledi niti s turistično tradicijo, se zdi, da dodatnih razlogov ne potrebuje. Toda v zadnjih letih se v turistični praksi vse jasneje kaže, da kulinarika presega okvire spremljevalne storitve in postaja še en samostojen motiv za potovanje. A to za kraje, kot je Bled, niti ni grožnja, temveč nova priložnost.
Brunch, lahko bi mu rekli pozen zajtrk (beseda je skovanka iz angleških besed breakfast za zajtrk in lunch za kosilo), je vedno pogosteje način razvajanja, ki si ga ne privoščijo zgolj poslovneži med odmorom v delovnem času, temveč tudi dopustniki.
Gastronomija vedno pogosteje postaja razlog za izbiro neke poti ali destinacije, zato je izjemno pomembno, da ponudba sledi celotni podobi obiskanega kraja.
Tradicionalne hotelske ponudbe zaradi lažje izvedljivosti zajtrke ponujajo predvsem v samopostrežni in standardizirani obliki, kar sicer zelo prispeva k obvladljivosti, zlasti pri večjem številu gostov, a v ospredje pričakovanj gostov vedno pogosteje prihaja izkušnja, ki je standardizirani pristopi ne morejo zagotoviti. Ritem turizma ni več hiter in postaja vedno bolj umirjen ter premišljen, kar gradi bistveno bogatejšo in prijetnejšo izkušnjo.
Gastronomska uživanja se lahko začnejo že zjutraj
Še en trend evropskega turizma je premik od tradicionalne navade, da so za bolj prefinjeno tradicionalno izkušnjo rezervirane predvsem večerne ure. Večerni degustacijski meniji počasi prepuščajo prostor dnevnim kulinaričnim izkušnjam.
Trend evropskega turizma je, da za prepuščanje kulinaričnim užitkom ni več treba čakati na večerne ure.
V luči teh dogajanj je restavracija v drugem najstarejšem blejskem hotelu, ki letos slavi svojih 120 let, prenovila in prilagodila svojo gastronomsko ponudbo. Restavracija 1906, ki je del hotela Triglav na mirnejši severozahodni strani jezera, se je tako odpovedala standardnim formatom kosil in večerij ter jih nadomestila z zajtrki, brunchi in manjšimi kulinaričnimi dogodki za zaključene skupine.
Domače je pristno
Verjamejo, da sta pristnost in izkušnja ključni, zato zajtrke izvajajo po naročilu med naborom jedi, kar zagotavlja sprotno pripravo, svežino in kakovost. Izkušnji prispeva tudi dosledna uporaba sestavin krajevnih dobaviteljev. Tako so mlečni izdelki, mesnine in sezonska zelenjava izključno od preverljivih in sledljivih bližnjih ponudnikov, ne pa iz generičnih uvoznih surovin.
Gastronomija ni več zgolj del turistične ponudbe, temveč tudi njen motiv in gradnik prepoznavnosti turistične destinacije.
Uporaba regijsko značilnih posebnosti, kot so kozji in ovčji sir, dimljene mesnine in sladkovodne ribe, ter priprava jedi po tradicionalnih slovenskih receptih, a tehnološko in predstavitveno prilagojena današnjemu času, omogočata jasno lokalno opredelitev. Primer: kranjsko klobaso, ki ima status zaščitenega živila na ravni Evropske unije, postrežejo s krompirjevo solato, hrenom in zrnato gorčico, kar ohranja osnovni okusni profil, a jo strukturira v bolj uravnoteženo jed.
Tudi svetovne jedi lahko dobijo pridih domačnosti
Z nekaj ustvarjalnosti pa svetovno znanim jedem dodajo domač slovenski pridih, kar lahko prispeva k uvrščanju Slovenije na gastronomske zemljevide Evrope in sveta. To nazorno prikaže jed benedict royale, kjer so ohranili znano osnovo jajc benedict, a so generične mesnine nadomestili z dimljeno postrvjo, slovensko sladkovodno ribo.
Svetovno znanim jajcem benedict so zamenjali mesnino z dimljeno postrvjo in tako svetovni jedi dodali slovenski pridih in podpis.
Sodobna evropska kulinarika namreč tudi prek prilagajanja svetovnih jedi z lokalnimi sestavinami krepi povezanost gostov z obiskanim krajem. Zato niso pozabili niti na ajdove štruklje z orehi, hruškovo kremo z gorenjskim medom ali blejsko kremno rezino, ki tu ne nastopa samostojno, temveč kot del širše kulinarične zgodbe Bleda, Gorenjske in Slovenije.
Kot pravi direktorica blejskega hotela Triglav Sonja Primožič, so gosti prepoznali to dodano vrednost, ki jo nagrajujejo z vedno bolj množičnim obiskom. Gastronomija ni več le del turistične ponudbe, temveč tudi gradnik njene identitete, prepoznavnosti in prednosti.
