Kako so živeli slovenski pisatelji?

Na obisku pri pisateljih in pesnikih

Ne veste, kaj početi ta konec tedna? Ob dnevu materinščine je idealna priložnost, da o ustvarjalcih slovenščine, kot jo poznamo danes, izveste kaj več. Podajte se na celodnevni izlet po Sloveniji in obiščite domačijo vam najljubšega pisatelja ali pesnika, o katerem bi radi izvedeli še kaj več.

V Sloveniji za zdaj sicer še ni osrednjega literarnega muzeja, kjer bi se lahko sprehodili skozi celovit pregled nastajanja našega jezika in z njim povezane literature ter njenih ustvarjalcev. Imamo pa bogastvo ohranjenih domačij, spominskih sob in hiš, kjer so ustvarjali naši znameniti pesniki in pisatelji.

Prešernova Vrba na Gorenjskem

Seveda ne gre mimo Franceta Prešerna, prvega slovenskega pesnika v modernem smislu, ki je s svojo poezijo slovenski jezik dvignil na višjo raven, enakovredno drugim evropskim narodom.

Še danes velja za enega največjih slovenskih pesnikov in simbol slovenstva, njegovo sedmo kitico smo uporabili v narodni himni, njegova podoba pa se pojavlja tudi na denarju.

Če želite izvedeti, kako je živel v mladosti, obiščite njegovo domačijo v Vrbi na Gorenjskem, ki jo omenja tudi v zelo znanem sonetu.

Če želite podaljšati izlet, obiščite še:

Vas Vrba se nahaja blizu Bleda, zato ne zamudite priložnosti za sprehod okoli jezera.

Obiščete lahko tudi letališče v Lescah in si privoščite njihovo sladko specialiteto grmado. Če pa ste za prehod po bolj umirjenem, a čudovitem mestu, si privoščite kavo na eni izmed ulic Radovljice.

Velike Lašče, dom Primoža Trubarja

Eden najpomembnejših ljudi za razvoj slovenščine je bil tudi Primož Trubar, saj je utemeljitelj knjižne slovenščine. Do sredine 16. stoletja je bila namreč slovenščina sestavljena le iz razdrobljenih narečnih govoric, zapisana pa le v redkih rokopisih. A Primož Trubar je Slovencem dal tiskano knjigo, naučil jih je brati in jih na ta način bolj povezal s svetom.

Obiščite njegovo domačijo v Velikih Laščah, ki obsega več objektov: spominsko hišo s spominsko sobo in mlinom;, žago venecijanko, ki stoji na otoku, gospodarsko poslopje, v katerem je iz hleva nastala krčma. Tam, kjer je včasih stal skedenj, pa je zdaj galerija Skedenj. Na podstrešju nad galerijo je Trubarjeva čitalnica, v prejšnji kašči pa sprejemnica in prodajalna spominkov.

Če želite podaljšati izlet, obiščite še:

Velike Lašče smo že obiskali, zato priporočamo še obisk grada Turjak, kjer lahko prisluhnite tisoč in eni skrivnostni grajski zgodbi.

Zakojca, domači kraj mladega Franceta Bevka

Franceta Bevka smo vsi spoznali že zelo zgodaj, v osnovni šoli, saj je avtor enih izmed najlepših slovenskih mladinskih pripovedi Pastirci ter Lukec in njegov Škorec. Če imate družino z majhnimi otroki, bo obisk njegove domačije dobra izbira, saj bo njegovo življenje zagotovo zanimalo tudi njih. Podajte se na Primorsko, natančneje v Zakojco, kjer stoji Volarjeva domačija. Tu je Bevk preživljal otroštvo.

Navdušeni boste tudi nad okolico, saj hiša stoji v bregu pod vasjo, ki jo obdaja čudovita narava. Spoznali boste, kako so živeli včasih, saj imate na ogled vežo in kuhinjo z ognjiščem, osrednji prostor je seveda hiša, kjer stoji tudi krušna peč, poleg pa čevljarski kotiček z mizico, saj je bil Bevkov oče čevljar. Oglejte si tudi kamro, kjer je bila pozneje Bevkova soba.

Če želite podaljšati izlet, obiščite še:

Izkoristite priložnost in obiščite Cerkno, tu si lahko ogledate Cerkljanski muzej, se sprehodite do bolnice Franje ali si na vrhu Križa na Klavžarjevi ravani ogledate italijanske vojaške utrdbe. Odvisno, kaj vam bo dopuščalo vreme.

Muljava, kjer je živel Josip Jurčič

Tudi dela Josipa Jurčiča smo zagotovo že vsi prebirali. Med najbolj znanimi je seveda čisto prvi slovenski roman Deseti brat, pa tudi povest Jurij Kozjak, roman Rokovnjači, humoreska Kozlovska sodba v Višnji Gori ter drama Veronika Deseniška. Poznate vse naštete? Če ste že malce pozabili, imamo nasvet: odpravite se do Muljave, prijazne dolenjske vasice, kjer je Josip Jurčič preživljal mladostna leta.

Vstopite v njegovo rojstno hišo, osvežite znanje o njegovih temeljnih delih in se naučite več o njegovem življenju. Domačijo sestavlja pet opremljenih prostorov: veža s črno kuhinjo in ognjiščem, hiša, kamra, drugi strani veže "štiblc" ter klet.

Če želite podaljšati izlet, obiščite še:

Lahko si ogledate še etnološko zbirko Nose, ki je dragocen spomin na življenje prednikov. Na zbirki so razstavljena kmečka orodja za poljedelstvo in živinorejo od druge polovice 19. stoletja in prve polovice 20. Hranijo pa tudi predmete iz vsakdanjega življenja. Če bo vreme dopuščalo, se sprehodite do izvira Krke in Krške jame, kjer si lahko ogledate človeško ribico.

Domačija Prežihovega Voranca v Kotljah na Koroškem

Prežihovega Voranca vsi poznamo že zaradi zanimivega umetniškega imena. Za njim se sicer skriva pravo ime Lovro Kuhar, ki smo ga vsi dodobra spoznali tako v osnovni šoli kot tudi pozneje v srednji šoli. Znate našteti njegova temeljna dela? Naj vam pomagamo: s svojo realistično pripovedjo je prikazal življenje povprečnega človeka tistih časov v dveh zelo znanih delih, in sicer v Samorastnikih in Boju na požiralniku.

Kakšno pa je bilo njegovo življenje? Obiščite Prežihovo bajto nad Kotljami na Preškem vrhu, kjer od leta 1979 stoji njegov spominski muzej. Gre za značilno koroško hišo, v kakršni je živel povprečen kmet "bajtler". Tik nad Prežihovo bajto pa stoji mogočen bronast Prežihov spomenik, delo akademskega kiparja Stojana Batiča.

Če želite podaljšati izlet, obiščite še:

Odpravite se v bližnji Slovenj Gradec, kjer si za spomin lahko kupite lectovo srce, se sprehodite po dvorcu Rotenturn ali si ogledate umetniško zbirko v Sokličevem muzeju, Koroški galeriji likovnih umetnosti ali v Koroškem umetniškem muzeju.