Petek, 15. 9. 2017, 8.27
2 meseca, 2 tedna
Izlet za konec tedna: z gradu v jamo
Španka, ki že dve leti živi v Sloveniji, se odlično znajde v naši deželi. Z veseljem je sprejela naše vabilo, da za en mesec postane naša blogerka. Njen prvi izlet je bil v znamenju odkrivanja zogodvine. Concha Martinez Pelaez nam bo razkrila nekaj zanimivosti, ki jih skriva grad Snežnik.
Prepustite se vodenju po lepotah naše dežele, tokrat s pomočjo tujcev, ki so se preselili v Slovenijo. Na potepanje po naši državi nas je v prejšnjih mesecih najprej popeljal Omar Escobar, posebno prepletanje med slovensko in portugalsko kulturo je v štirih blogih iskal Portugalec João Costa, nazadnje pa smo Slovenijo pogledali še skozi oči mlade Poljakinje Agnieszke, Ukrajinke Inne in simpatične Anne, ki si je celo privoščila zmagovalni vzpon na Triglav.
Za svojo prvo pot sem izbrala sanjsko destinacijo, grad Snežnik iz 13. stoletja v jugozahodnem delu Loške doline v istoimenski občini in v bližini vasi Kozarišče.
Vedno sem si želela živeti v palači ali gradu, a v Španiji še vedno nisem našla primernega. Zdaj, ko sem si ogledala grad Snežnik, sem se že odločila, kaj je moje sanjsko domovanje. Imela sem srečo, da je med mojim obiskom ves čas sijalo sonce, kajti prejšnji dan je grmelo.
Kdaj natančno so zgradili grad Snežnik, ni znano, znana pa je njegova prva omemba: v 15. stoletju. Grad zelo dobro vzdržujejo, v njem pa je pohištvo iz poznega 18. in zgodnjega 19. stoletja.
Osupnilo mi je, da grad Snežnik nima trdnjave, a je pravzaprav ne potrebuje, ker je zaradi bližnje reke nedostopen. Eden od španskih gradov, ki jih poznam, je Almodovar del Rio, katerega utrdba je kombinacija griča, na katerem stoji, in arhitekturne oblike.
Pohištveni les izstopa po svojih oblikah, edino, kar ne spada poleg, je toliko nagačenih živali. Predstavljam si nočne more z medvedi in risi.
V vsaki sobi je peč za vzdušje, toploto pa je zagotavljalo centralno ogrevanje. Gotovo je pozimi bil mraz! Kadarkoli me kdo iz Slovenije vpraša, mu pojasnim svojo začudenost, koliko veliko juh pojeste. Slovenci mi pravijo, da močno pretiravam, toda zdaj moram preizkusiti enega od grajskih menijev. Seveda, začne se z juho.
V jamo, ki jo lahko tudi preplujemo
Po ogledu gradu sem se veselila novih znamenitosti tega območja. Predlagali so mi Križno jamo. Za pot po jami so nas opremili s svetilkami in škornji. Nikoli v svojem življenju še nisem videla tako dolge jame. V Španiji si je mogoče ogledati le nekaj metrov dolge jame. Med čudovitim ogledom z vodnikom smo imeli občutek, da smo medvedi, ki smo prišli v to jamo na zimski spanec. Prvo jezero smo lahko prepluli.
Vodnik nam je vso pot pojasnjeval, da so medvedi v več tisoč letih v jami iskali zavetišče pred snegom. Lahko smo videli nekaj medvedjih kosti, po njihovem številu sodeč je mogoče, da je bila jama medvedje domovanje več deset tisoč let. To potrjujejo tudi mnoge raze, ki so jih na stenah jame ustvarili medvedi. Medvedje kosti je v jami prvi opazil Aleksander Skofiz leta 1847, ta pa je o svoji najdbi poročal ljubljanskemu muzeju.
Do leta 2000 so odkrili 45 podzemnih živalskih vrst, kar Križno jamo uvršča na četrto mesto na svetu po tej raznovrstnosti.
Ta pot je bila zelo sproščajoča in zabavna. Zdaj čakam na naslednjo destinacijo – morda Iški vintgar …
Nagradna igra: Kje se skriva vaš najljubši kotiček v Sloveniji?
Odkrivajte Slovenijo skupaj z nami in našimi blogerji ter nam pokažite, kam naj se naslednjič odpravimo na izlet. Imate svoj najljubši kraj v Sloveniji, kamor najraje zahajate? Pošljite nam fotografijo svoje naj slovenske destinacije in se potegujte za Mastercard kartico v vrednosti 40 evrov.
