Petek, 21. 7. 2017, 7.38
7 let
Čudoviti kraški biser skriva veliko več, kot je videti na prvi pogled
Inna se je iz Medvod odpravila proti zahodnemu delu države, do slikovitega Krasa, ki je nanjo naredil resnično močan vtis. Še zlasti ko je odkrila posebno povezanost z rodno Ukrajino.
Prepustite se vodenju po lepotah naše dežele, tokrat s pomočjo tujcev, ki so se preselili v Slovenijo. Na potepanje po naši državi nas je v prejšnjih mesecih najprej popeljal Omar Escobar, posebno prepletanje med slovensko in portugalsko kulturo je v štirih blogih iskal Portugalec Joao Costa, nazadnje pa smo Slovenijo pogledali še skozi oči mlade Poljakinje Agnieszke.
Krasno, ta pridevnik mi pride na pamet, ko pomislim na lepo slovensko pokrajino Kras. Zato, ker je tam lepo. Slovenska beseda Garst, ki je menda predhodnica današnjega imena, je bila prvič omenjena že v davnem 12 stoletju. Podobnih geoloških pojavov je na svetu veliko, obstaja celo veda, ki se imenuje krasoslovje. Lahko bi pomislili, da gre za neko vrsto leposlovja, kajne? Ampak ne, gre za raziskovanje posebnih geoloških območij iz apnenca. Nisem znanstvenica, ampak rada raziskujem, prav zaradi tega se odpravljam na pot, saj me Kras zelo zanima.
Vasica, ki jo odlikuje zvonik
Danes bomo obiskali lepo kraško vas, ki se imenuje Štanjel. Štanjel stoji na slikovitem griču, v območju, ki se imenuje Komenski Kras. Predvidevam, da je vasica dobila ime po cerkvi svetega Danijela, ki stoji zraven gradu in ki jo lahko opazite že od daleč. Znana je zaradi svojega nenavadnega zvonika. Od kod prihaja njegova oblika, ni znano, teorij je več, ampak nihče v resnici ne pozna te skrivnosti, ne domačini ne strokovnjaki. In prav v tem se skriva čar tega zvonika.
V Štanjel nisem prišla kar tako, za vonjem sivke in borov. Tam je tega sicer veliko. Ko sem se preselila v Slovenijo, sem po naključju izvedela, da sta tam dva kipa, ki sta zelo pomembna za ukrajinsko skupnost. Bila sem presenečena in navdušena. Po prihodu sem odkrila, da je v mestu kip ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka. Za nas je ta osebnost tako pomembna kot France Prešeren za Slovenijo. Zraven njegovega kipa ob zasebni hiši stoji še drugi kip, in sicer njegovega prevajalca in duhovnika, domačina Jožeta Abrama. Nisem mogla verjeti svojim očem, nato pa sem spoznala ozadje te zgodbe. Zgodbe, ki je povezana tudi z raziskovanjem, sicer bolj književniškim kot turističnim. Ko boste prišli v Štanjel, lahko poklepetate z lastnikoma hiše, ki sta v sorodu z duhovnikom Abramom in sta dovolila postaviti kipa obeh umetnikov (delo znanega slovenskega kiparja Mirsada Begića). Z veseljem vam bosta razložila ozadje.
Zraven hiše, ki ji domačini pravijo "pri Grajžarjevih", je galerija, v kateri si lahko ogledate različne razstave. Ob pogovoru o prebivalcih in pomembnih štanjelskih dogodkih lahko poslušate lepo kraško govorico lastnikov Vlaste in Marka Markočiča.
Slikovit vrt, ki to ni
V Štanjelu vsekakor ne smete mimo Ferrarijevega vrta, dela arhitekta Maksa Fabianija. Tega so leta 1999 razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Gre za majhen park, ki je nastal po naročilu Enrica Ferrarija. Skalnati del prejšnje obrambne mestne stene je preoblikovali v manjši sanatorij, a druga svetovna vojna je pokvarila njegove načrte in načrte njegovega strica. Po vojni je park postal javni prostor in zdaj je vstop vanj prost. Tukaj so zadnje čase pogoste poroke, tudi gostov iz drugih držav.
Obiskala sem tudi grad, kjer sem si ogledala stalno zbirko (že od l. 1988) slikarja in grafika Lojzeta Spacala. V Kvadratnem stolpu si lahko ogledate tudi razstavo o življenju in delu Maksa Fabianija, odprta je v odpiralnem času TIC-a. Prav v informacijskem centru sem izvedela za novost, ki je ena od ponosov Krasa. Gre za kraški med, ki ima zaščiteno označbo porekla. Ob tem so mi na TIC-u povedali še za Razstavo o čebelah in o razvoju čebelarstva na Slovenskem, ki je na ogled prav v Štanjelu, in sicer vse do 15. 11 .2017. Pred kratkim je Štanjel dobil Fabianijev čebelnjak na Vratih (stolp v obzidju) in na ta način poskuša obuditi staro tradicijo čebelarstva na Krasu.
Za prave ljubitelje Krasa - Fabijanova pot
Zahtevnejšim popotnikom priporočam sprehod po znani domači poti. Gre za pot, imenovano Fabianijeva pot, med slikovitimi hribčki od Štanjela do Kobdilja. Pot je krožna in dolga približno štiri kilometre, kar pomeni okrog tri ure počasne hoje, če se ustavite pri vseh 26 pojasnjevalnih točkah.
Če se boste poleg sprehoda po mestu Štanjel ter okušanja pršuta, terana in pravega kraškega medu podali tudi na Fabianijevo pot, boste zares raziskali Kras, ki bo nedvomno v vašem spominu za vedno pustil posebno sled. Kras je namreč resnično izjemen.
Nagradna igra: Kje se skriva vaš najljubši kotiček v Sloveniji?
Odkrivajte Slovenijo skupaj z nami in našimi blogerji ter nam pokažite, kam naj se naslednjič odpravimo na izlet. Imate svoj najljubši kraj v Sloveniji, kamor najraje zahajate? Pošljite nam fotografijo svoje naj slovenske destinacije in se potegujte za Mastercard kartico v vrednosti 40 evrov.
