Ponedeljek, 9. 10. 2017, 10.15
10 mesecev, 2 tedna
Možganski fitnes 1: Pozornost
Zakaj si nekatere stvari zapomnimo samo za nekaj sekund?
Od tega, kako pozorno spremljamo svet okoli sebe in v nas samih, je odvisno, kako dobro bo deloval naš spomin. Kako natreniramo pozornost, nam je zaupala certificirana trenerka spomina.
Jasmina Lambergar je mednarodna certificirana trenerka spomina, ki se ukvarja z urjenjem spomina in pozornosti, koncentracije, sproščanjem in tehnikami pomnjenja. Te dejavnosti pozitivno vplivajo na proces pomnjenja, ustvarjalnost, komuniciranje, počutje in vsakodnevno življenje. Delavnice možganskega fitnesa, individualne vaje za spomin, delavnice za podjetja, vaje za sproščanje z avtorsko zaščiteno vsebino in vaje za krepitev pozornosti izvaja po vsej Sloveniji.
Z vajami za izboljšanje pozornosti začenjamo serijo petih prispevkov o možganskem fitnesu.
VIDEO: Pozornost
Vitalnejši možgani za boljšo splošno vitalnost
Tudi možgani oziroma naš spomin potrebujejo stalno urjenje, da si lažje in bolj kakovostno zapomnimo informacije. S tem se ukvarja možganski fitnes, ki vključuje različne miselne in telesne dejavnosti za boljši spomin. To pa ugodno vpliva na človekovo splošno dobro počutje.
Vsak dan lahko nekaj naredimo, da bomo izboljšali svoj spomin. Zato se prvi prispevek o možganskem fitnesu ukvarja z vprašanjem pozornosti. Od nje je močno odvisen naš spomin.
Več vrst pešanja pozornosti
Pešanje spomina je lahko starostno. To pomeni, da podatke, ki smo jih v preteklosti sicer pravilno shranili, sčasoma težje prikličemo. Zelo dolgo traja, da se neke informacije spomnimo.
Pri bolezenski izgubi spomina, kot je demenca, pa je tako, da je zapis informacij onemogočen, zato ga sploh ne moremo priklicati.
Do bolezni smo si nekaj lahko zapomnili, pa težje prikličemo, od bolezni naprej si pa ne moremo niti zapomniti. Zato ne vemo, ali smo jedli zajtrk, skuhali kosilo, kam smo šli, ne prepoznamo več določenih oseb ali nekega okolja. Osebe z demenco se v zgodnjih fazah bolezni lahko spominjajo dogodkov iz obdobja mladosti in se pogosto tudi vračajo v preteklost ali se celo želijo vrniti v svoj prvi dom.Zakaj je pri spominu ključna prav pozornost?
Kako deluje spomin?
Brez treninga pozornosti ni treninga spomina. Pozornost je ključna pri procesu vnosa informacij. Če nismo dovolj pozorni in če je pozornost razpršena, prekinjena in če ne traja dovolj dolgo, potem si informacije ne moremo shraniti v kratkoročni spomin in jih kasneje ne moremo priklicati iz dolgoročnega spomina.
"Informacije iz okolja sprejemamo z vsemi našimi čutili. S pozornostjo pa jih lahko shranimo v svoj kratkoročni spomin. S povezovanjem in ponavljanjem jih potem shranimo v dolgoročni spomin," nam je povedala Jasmina Lambergar, mednarodna certificirana trenerka spomina.
Obiščite virtualno sobo pobega, ki bo razgibala vaše možgane.
Koliko informacij lahko shranimo?
V kratkoročnem spominu lahko brez posebnega truda od pet do sedem različnih informacij shranimo samo za nekaj sekund. Gre za omejeno količino informacij in kratek čas trajanja spominskih sledi.
S tehnikami pomnjenja lahko obseg povečamo, med drugim tako, da pozornost hote usmerjamo v točno določeno stvar, bodisi v sliko ali zvok. Krepiti moramo tudi zaznave. Zato moramo začeti oživljati tudi svoj čut oziroma otip, ker nam ta z leti upada.
Med tehnikami za izboljšanje pozornosti sta tudi vaja iskanja črk in sledenje zaporednim slikam ali zvokom, tako da si skušamo čim bolj zapomniti podrobnosti.
Vaja 1: zaporedje fotografij
Kako si zapomniti zaporedje fotografij?
- Fotografije ali zaporedje zvokov si zapomnimo tako, da jih poskušamo najprej prepoznati, kot bi sami doživljali sebe v okolju, ki je na fotografiji.
- Fotografija se nas čustveno dotakne in nas vznemiri.
- Lahko zaslutimo tudi vonj in zvoke na fotografiji.
- Za pomnjenje zaporedij moramo uporabiti čim več čutil, da lahko podoživimo fotografijo, kot da smo mi v prvi vlogi v tistem okolju.
Vaja 2: Poiščite črko S
Kako preveriti svojo pozornost? Težave s pozornostjo najbolj opazi trener spomina. Sami lahko naredimo preizkus z iskanjem črk.
- Pripravimo si neko besedilo, v katerem poiščemo in preštejemo vse črke S.
- Ne označujmo črk s pisalom!
- Poskusimo ponovno. Bo številka enaka? Pri večini oseb številka ne bo enaka kot pri prvem branju.
- Ponovimo, dokler ne pridemo do stalne številke.
- Na koncu rezultat preverimo z obkroževanjem.
Besedilo za vajo:
Pri motnjah spomina in koncentracije si tudi mlajši lahko pomagajo z izvlečki zdravilnih rastlin, predvsem ginka, ki možgane oskrbi s kisikom in prepotrebno energijo, kar je v stresnih situacijah zelo pomembno.
Več kot 3.700 znanstvenih člankov potrjuje vlogo izvlečka ginka pri preprečevanju motenj miselnih sposobnosti, kot sta spomin in koncentracija, motenj prekrvitve okončin, vrtoglavice in šumenja v ušesih.
Izvleček ginka izboljša miselne sposobnosti – koncentracijo in spomin, razširi krvne žile in izboljša prekrvitev možganov, izboljša oskrbo možganskih celic s kisikom in hranilnimi snovmi, možganske celice varuje pred prostimi radikali, izboljša prekrvitev rok in nog, olajša bolečine pri hoji, zmanjša občutek hladnih rok in nog in zmanjša občutek otrplosti in ščemenje.
Vaja 3: Otip
Skušajmo ugotoviti, kateri kovanec imamo v roki.
Vaja 4: še več pozornosti
- preverimo svoj voh – poskušajmo prepoznati začimbe.
- V prostoru poiščimo določene predmete, ki so iz enakih materialov ali barv. Lahko iščemo rdeče predmete, kovinske predmete …
- Preštevanje, seštevanje in predvsem odštevanje.
Kaj nam lahko ukrade pozornost?
Pozornost se lahko spreminja in upada. Na sposobnost pozornosti vplivajo zunanji dejavniki, recimo hrup, premikanje, neprijeten vonj. Lahko pa nas zmotijo notranji dejavniki – čustven nemir, raztresenost, utrujenost, neprespanost ali jemanje določenih zdravil, ki imajo pomirjevalen učinek.
Na upadanje pozornosti lahko pomislimo, ko si želimo določeno stvar zapomniti, pa na koncu ugotovimo, da smo si določene lastnosti zapomnili samo deloma.
Spomin ni enako kot pozornost
Vsak dan si prizadevamo krepiti pozornost in s tem tudi spomin.
Včasih mislimo, da imamo težave s spominom, v resnici pa imamo težave s pozornostjo. Kako vemo, da smo premalo pozorni?
- Ko vseh svojih miselnih sposobnosti ne usmerimo z zanimanjem v določeni predmet oziroma vsebino, ki smo si jo želeli zapomniti.
- Svojo pozornost premalo časa zadržimo oziroma jo prehitro zamenjamo in skačemo z ene stvari na drugo.
- Opazimo premalo bistvenih lastnosti.
Več lastnosti, ki jih s pozornostjo spoznamo, bolj kakovostno jih shranimo. Pozornost, ki nam omogoča, da z vsemi čutili shranimo neko informacijo, lahko traja do nekaj sekund. Za kvalitetno pomnjenje si moramo vzeti čas in se zavestno posvetiti uvodnemu procesu sprejemanja informacij.
Pomoč za možgane
Upadanje miselnih sposobnosti se kaže kot motnje spomina in koncentracije. Težave opazimo, ko moramo dve nalogi opravljati sočasno ali pa moramo pozornost hitro preusmeriti na drugo nalogo.
V pomoč so nam lahko naravni izvlečki, med katerimi je najbolj znan in proučevan izvleček rastline ginko. Z jemanjem izvlečka ginka lahko izboljšamo svoj spomin, saj razširi krvne žile in izboljša prekrvitev možganov ter možganske celice varuje pred prostimi radikali. Poleg tega ima vlogo tudi pri izboljšanju prekrvitve rok in nog, tako lahko olajša bolečine pri hoji, zmanjša občutek hladnih rok in nog ter zmanjša občutek otrplosti in ščemenje.
;
