Pol kilograma odpadkov za en kos oblačila

Ob veliki proizvodnji so po podatkih za Evropsko unijo tekstilni izdelki tudi najhitrejše rastoči odpadek, in sicer za plastiko. V Sloveniji se med smetmi znajde 17 tisoč ton tekstila na leto, v Evropski uniji ga v enakem obdobju zavržemo 12 milijonov ton.

Haiti je v današnjem času postal svetovno odlagališče zavrženih oblačil, kjer ta med razgrajevanjem onesnažujejo zrak, zemljo in podtalnico.

Čistilna akcija modne znamke United by Blue, ki je od leta 2010 organizirala že 202 čistilni akciji in iz okolja odstranila že več kot 450 tisoč kilogramov smeti v 27 različnih državah. Foto: unitedbyblue.com

Odstranjevanje smeti v zameno za prodano oblačilo

Določene odgovore na okoljsko problematiko, povezano s tekstilno industrijo, kažejo oz. ponujajo trajnostne in pravične modne znamke. K vprašanjem, povezanim z onesnaževanjem, je neposredno usmerjena tudi znamka United By Blue, ki si je ob uporabi do okolja prijaznih materialov zadala dodaten cilj: ob vsakem prodanem artiklu iz globalnih voda odstrani pol kilograma smeti.

Po modelu, ki ga je morda na določeni ravni mogoče razumeti kot odpustek in ga izvajajo od leta 2010, pa so, kot pravijo v podjetju, do zdaj organizirali že 202 čistilni akciji in iz okolja odstranili že več kot 450 tisoč kilogramov smeti v 27 različnih državah.

Pred osmimi leti, ko so prodali prvo majico, so še v istem tednu organizirali prvo akcijo pobiranja smeti.

Tekstilna industrija takoj za naftno industrijo velja za eno največjih onesnaževalk okolja, oblačila pa so najhitrejše rastoči odpadek za plastiko. V Sloveniji se med smetmi znajde 17 tisoč ton tekstila na leto, v Evropski uniji ga v enakem obdobju zavržemo 12 milijonov ton. Več kot 6,4 milijon ton plastike na leto pristane v okolju. Foto: Thinkstock

Plastenke, gume in vrečke na plažah

Pobudo za čiščenje okolja ob zaposlenih v podjetju United by Blue s svojim sodelovanjem podpirajo tudi prostovoljci, skupaj s katerimi so v preteklih let iz morij, plaž, rek in potokov odstranili že številne plastenke, gume, stole, plastične vrečke in drugo.

Plastika, ki predstavlja okoljski problem, vsako leto v več kot 6,4 milijona ton nenadzorovano pristane v okolju, v veliki meri prav v morjih. Njeni delci in snovi pa vdirajo v živalska in naša telesa.

Plastika, ki ni biološko razgradljiva, se razkraja izjemno dolgo. Plastenka na mikrodelce razpada 450 let, plenice za enkratno uporabo enako dolgo, aluminijasta pločevinka 200 let, pločevinka 50 let, plastični obročki za pločevinke 400 let, medtem ko razgradljivi plastični obročki za pločevinke razpadajo šest mesecev. Plastična vrečka se razkraja med 10 in 20 leti, ribiška vrvica pa 600 let. Cigaretni ogorki, ki jih je v naših morjih, pa tudi v svetovnem merilu največ, pa od enega leta do petih let.