Pirate Piška: mala znamka z veliko navdiha

Tjaša Križnar je že od malega vpeta v rokodelstvo, saj je že kot majhna deklica sama izdelovala oblekice in hišice za punčke, ustvarjalni duh pa je preveval vso družino, saj so veliko stvari izdelali sami. "Nepredstavljiv občutek je, ko nekaj narediš sam in veš, da točno take stvari nima nihče drug," pravi, obenem pa za kreativne urice krivi tudi nemirne prste.

Vrečke in nahrbtniki, potiskane majice in puloverji, značke in nalepke Čeprav Tjaša rada dela z različnimi materiali, lesom, papirjem, barvami, spreji, večjimi konstrukcijami, pa je prav Pirate Piška tisto, kjer se je najbolj našla. Morda ravno zato, ker tu ustvarja povsem po svoje.

"Izdelujem vrečke (tote bags) in nahrbtnike, tiskam majice in puloverje ter značke, nalepke, fanzine in tudi nekaj malega ilustracij, za vsak izdelek pa vedno naredim še embalažo, ker menim, da mora izdelek delovati celostno," razloži mladenka, ki sicer sodeluje pri zelo različnih projektih. Dekorira prostore različnih dogodkov in festivalov (na primer Animateke), za Potujoči Kinobalon pa je recimo izdelala tudi značilno konstrukcijo.

Tomboy punca, ki nosi majico svojega fanta ... A vrnimo se k Pirate Piški, znamki, za katero (malo pa tudi zase) Tjaša pravi, da je polna nasprotij: "Ravnih linij in kaosa, lenobe in hiperaktivnosti, nujno s kančkom črnine, s skicirko v žepu in idejami v mezincu." Njeni izdelki so tako namenjeni predvsem dekletom, čeprav oblikovalka pozna tudi nekaj fantov, ki nosijo majice z njenimi potiski, saj rada dela unisex izdelke. In kakšno je Pirate Piška dekle? "Mogoče tomboy punca, ki nosi majico svojega fanta, ki ima rada punk in nalepke."

Najraje dela sama. Vse – od začetka do konca. "To pomeni, da najraje izdelam in pripravim vsako fazo procesa posebej. Ko se mi na začetku ni niti približno sanjalo, kako deluje sitotisk in kako se naredi matrica, sem šablone izrezovala iz prozorne folije," pripoveduje o svojem raziskovalnem duhu in iznajdljivosti. "Šivati me je naučila mami, njo pa moj oče, take stvari so bile že od nekdaj prisotne v naši hiši. Vse druge informacije pa so takorekoč samo klik stran, internet mi je v veliko pomoč."

Ko dedkova mizarska delavnica postane vnukinjin prostor velikih načrtov Letos pa se je Tjaša lotila še enega velikega projekta. Od dedka, ki je bil mizar, je podedovala delavnico in se odločila, da prostor z dolgoletno zgodovino in številnimi stroji ter mizarsko opremo spremeni v svoj delovni prostor. "Kot otroka so me vedno dražili, ali bom tudi jaz mizarka, jaz pa sem to vztrajno zavračala, se vmes preselila v Ljubljano, nato pa se po sili razmer vsa nesrečna in obupana, češ kaj mi je tega treba, vrnila v Mengeš." Na začetku jo je bilo strah dedkovega odziva, a je bil ta več kot pozitiven, pravi. In delo se je začelo.

Z dražbo do sredstev za prenovo Po pospravljanju prostora sta s fantom ugotovila, da bosta morala delavnico tudi prenoviti, saj je bilo precej stvari že dotrajanih. Odločila sta se, da izpeljeta "benefit", dražbo izdelkov, ki so jih prispevali Tjašini prijatelji ustvarjalci, avtorji z različnih področij, zbran denar pa bo šel za prenovo delavnice. Ustvarjalkini načrti so namreč veliki, zato je zelo hvaležna za podporo somišljenikov. Njena delavnica je odprta za različne kreativne projekte, rade volje pa delček prostora odstopi nekomu, ki ga potrebuje. In prihodnost Pirate Piške? "V prihodnosti se želim čim več ukvarjati s sitotiskom in šivanjem, vendar vedno puščam odprta vrata za nove ideje in projekte, ki pridejo sproti."