Ponedeljek, 25. 9. 2017, 4.06
7 let, 1 mesec
Julia Kaja Hrovat, mlada oblikovalka, ki ji je ljubljanski teden mode odprl vrata #UličniStil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
Na tednih mode smo vajeni videvati kose, ki na prvi pogled niso nosljivi, za nameček pa so še pregrešno dragi. Na zadnjem ljubljanskem tednu mode MBFWLJ se je predstavila tudi mlada oblikovalka, ki pa je pravo nasprotje: njeni kosi do dostopni in nosljivi.
Julio Kajo Hrovat je slovenska modna javnost že spoznala, na letošnjem aprilskem tednu mode MBFWLJ pa je znova navdušila občinstvo. Zakaj? Ker je predstavila nepredstavljivo za teden mode, a dolgo pričakovano: nosljivo kolekcijo po dostopnih cenah.
Kmalu je sledila prodaja v Maxijevem showroomu, kjer so njeni kosi izstopali prav po ceni. Med tistimi za dva tisočaka smo lahko našli Julijine tudi za 30 evrov. Kaj vse se je zanjo spremenilo do danes?
"Predstavitev na MBFWLJ je bila zame odlična izkušnja, polna adrenalina in nervoze, a sem z nastopom zadovoljna. V kolekciji sem želela še bolj približati idejo predhodne kolekcije, o identiteti in slovenskih simbolih iz kulturne dediščine, na katere smo pozabili. Mislim, da je največji plus predstavitve na dogodku takšnega obsega prav prepoznavnost, ljudje so slišali moje ime, videli moje kreacije in me spoznali kot oblikovalko. Že nekaj časa se odpirajo nova vrata, skozi katera vstopam, in vse me pelje samo naprej!"
Sproti se uči, kaj prenese naš trg
Po Maxiju so jo povabili še v Zoofo, zadrugo oblikovalcev in ustvarjalcev, kjer se je v prodaji svojih kreacij pridružila drugim prepoznavnim slovenskim oblikovalcem. "Moje kolekcije imajo veliko kosov, ki so unikatni, saj so izdelani iz starih tekstilij, in ti kosi čakajo na tisto pravo osebo (kar ne pomeni, da so nenosljivi, samo toliko bolj posebni). Sproti se učim, kakšen je naš trg in kaj prenese."
A če prevrtimo Julijino zgodbo nazaj do njenih začetkov, bi lahko rekli, da se je naučila že veliko. Šivati se je učila sama, ko je bila še majhna deklica, njeni prvi modeli pa so bile barbike, ki jim je šivala visoko modo iz starih spodnjih hlač, se spominja v smehu.
"V drugem letniku na oblikovni šoli (smeh grafično oblikovanje) sem se prijavila na natečaj za oblikovanje šolske uniforme. Ko sem s svojimi skicami prišla med finaliste, sem morala dve uniformi tudi zašiti. Tako sem se naučila krojenja in šivanja s pomočjo profesorice, pomagali sta mi tudi Marta Vodeb in Burda."
Po srednji šoli pa se je začelo zares, ko se je vpisala na fakulteto za dizajn in kasneje na magisterski študij na naravoslovnotehniško fakulteto, pripoveduje.
"Med študijem sem eno leto preživela na izmenjavi v Istanbulu in kasneje na dveh delovnih praksah v Stockholmu in Antwerpnu, prav to me je naučilo največ. Oblikujem s srcem, ne zaradi denarja, ampak zato ker me to izpolnjuje, tako da samo hodim in grem naprej."
Za dober stil ne potrebuješ veliko
Da je manj več tudi v modi, je prevzela od mame, za katero pravi, da jo je naučila vsega, kar ve o stilu. "Kako kupovati in kaj potrebujem v omari. Naučila me je tudi, da ne potrebuješ veliko oblačil, ker jih lahko kombiniraš vsakič drugače."
Na njen modni razvoj je vplivala tudi babica, ki je tudi sama veliko šivala in kupovala malo, a kakovostno.
Navdih črpa iz stvari, ki jo zanimajo, navdušujejo, predvsem pa iz naše identitete. "Najdem ga v poeziji, arhitekturi, zgodovini ali etnoloških simbolih. Vzgled so mi vsi oblikovalci, ki to počnejo s srcem in ljubeznijo." In ravno to si želi kot oblikovalka doseči tudi sama; ljudem pokazati, da lahko nosijo identiteto.
Najraje nakupuje na potovanjih
Julia o svojih vsakodnevnih opravah ne razmišlja veliko; zjutraj se ji največkrat mudi, zato se obleče zelo hitro. "Oblečem se glede na svoje razpoloženje, v oblačilih se rada počutim dobro, udobno, a vseeno urejeno! Vedno pa imam na sebi en kos, ki mi pomeni veliko in me spomni na nekaj ali pa me navdihuje."
Nakupuje bolj malo, takrat, ko pa, se ne more upreti čevljem, ki jih ni nikoli dovolj, pravi. Najraje se nakupov loti na potovanjih, v tamkajšnjih vintage ali lokalnih trgovinah. "Tako imam vedno kose, ki me spomnijo na super mesta. Imam veliko posebnih kosov, ki jih kombiniram z osnovnimi kosi, ti so po mojem mnenju 'must have' vsake omare."
Dneva si ne predstavlja brez prstanov in uhanov, trenutno pa sanja o tem, da bi si nekoč čahko kupila črno vintage Chanel torbico in rdeče kavbojske škornje.
