Sreda, 7. 6. 2017, 19.35
6 let, 6 mesecev
Znamenita okna, skozi katera so Tržičani in Tržičanke "pasli firbce"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,38
Tako imenovano "firbec okno" je za radovedne zelo praktično, ne nazadnje je temu tudi namenjeno in prilagojeno. Da bi lahko opazovali dogajanje na ulici, se vam sploh ni treba sklanjati skozi okno, pa tudi dež ali veter v tem primeru za radovedneže nista ovira.
Starejši Tržičani in Tržičanke se še spominjajo, kako so tako imenovana "firbec okna" pred drugo svetovno vojno, ko jih je bilo po mestu okoli 20, služila radovednežem. Kot pripoveduje etnolog Bojan Knific iz Tržiškega muzeja, so bila vsa usmerjena v središče mestnega dogajanja – na glavni trg, Trg svobode oziroma na Plac, kot mu pogovorno pravijo domačini.
Pred drugo svetovno vojno je bilo v Tržiču še skoraj 20 takšnih oken: hišnih lin za opazovanje dogajanja na ulici, ne da bi se bilo treba čeznje skloniti ali jih odpreti. Danes je v mestu ohranjeno samo še eno takšno okno, in sicer na Koroški cesti 1.
Radovednost za vse vremenske razmere
V kolektivno zavest je "firbec okno" zapisano kot okno, skozi katero so imele tržiške gospe ali "fraue" pregled nad dogajanjem na ulici, ne da bi jim ga bilo treba odpreti in se čezenj tudi skloniti. Njegova zasnova – pomaknjeno je navzven in v spodnjem delu zastekljeno – je primerna celo za opazovanje pod njim. Tako imajo radovedneži oziroma radovednice večji pregled nad dogajanjem, in to v vseh vremenskih razmerah.
Tržiška posebnost tudi turistično zanimiva
Čeprav so podobna okna od nekdaj poznali marsikje, predvsem v vseh večjih mestih po Sloveniji, pa so v Tržiču iz tega naredili mit, pripoveduje etnolog. "Firbec okna" so dobila status tržiške posebnosti, postala ena od mestnih identifikacijskih točk in eden od vidnih elementov kulturne dediščine kraja, ki je v zadnjem obdobju tudi turistično zanimiv.
Z ozaveščanjem o pomenu tovrstnega okna kot dela kulturne dediščine kraja je to v zadnjem obdobju dobilo tudi status posebnosti.
Opazovanje s flancatom v roki
"Ob cesti je bilo vedno dovolj firbcev, radovednežev, ki so si vse ogledovali. Mi nismo šli na ulico, vse smo gledali skoz 'firbec okno'. Pa flancate smo jedli," so terenski zapiski Bojana Knifica o spominih enega od Tržičanov iz pustnega časa, povezanega z oknom za opazovanje.
Drugi spomin gre takole: "Firbec oken je bilo včasih v Tržiču veliko, danes jih ni več, kakšno je narejeno na novo. Pri nas smo 'firbec okni' imeli v prvem in drugem nadstropju. Bili sta obrnjeni na Plac, srednje okno je bilo tako, enako okno pa pod njim. Pri teh oknih nismo zračili."
Na Trgu svobode 4, ob vstopu v središče Tržiča, je novo "firbec okno", v njem sta zavetnika čevljarjev sv. Krišpin in Krišpinjan.
Samo še eno izvirno "firbec okno"
In res, prvotno "firbec okno" je danes v Tržiču le še eno, pojasnjuje Bojan Knific, in sicer na stari hiši, ki jo zdaj prenavljajo, na Koroški cesti 1.
Drugi dve okni, ki ju je v Tržiču mogoče najti, sta novi. Eno ima svoje mesto na hotelu Sluga na Predilniški 4. Drugo pa je na Trgu svobode 4 ob vstopu v središče Tržiča, v njem sta zavetnika čevljarjev sv. Krišpin in Krišpinjan.
Po tem elementu kulturne dediščine se imenuje tudi gostilna Firbc okn ob tržiškem bazenu.
V današnjem času so tržiška "firbec okna" tudi turistično zanimiva. Eno, novo, je tudi na hotelu Sluga.
Na podstrešju tržiška preteklost
Po drugi svetovni vojni firbec okna niso bila več tako aktualna, pojasnjuje etnolog, zato se v mestu, razen omenjenega, niso ohranila. Nekaj jih imajo tudi v muzeju, kakšno pa je še mogoče najti pri posameznikih na podstrešjih. A ta niso več v uporabi in tako je v sodobnem času tržiška "firbčnost" prepuščena drugim metodam.
