Zgodovina vojne je tudi zgodovina seksa

Kultna šala Aristokrati, v kateri vsak komedijant ali komedijantka v osrednji del doda svoj prispevek z najbolj perverznimi, krutimi in na druge načine šokantnimi dejanji, ki si jih med seboj počnejo družinski člani, je na odru Drame dobila svojega dostojnega tekmeca. Ne zato, ker bi predstava Figurae Veneris Historiae zaradi obravnave seksa med vojno šokirala občinstvo, temveč zato, ker se vojna, seks in ljubezen v režiji Aleksandra Popovskega s črnim humorjem in izjemnimi igralskimi kreacijami prepletajo tako elegantno, da se iz njih izcimi gledališki presežek.

Figurae Veneris Historiae se loteva človeških gonov med vojno, v obdobju, ko je smrt neizbežna, zaradi česar pri posameznikih in posameznicah popustijo zavore in drugi moralni zadržki. S pomočjo lika seksologa Magnusa Hirschfelda (izvrstno ga je upodobil Janez Škof), ki ponuja konceptualni okvir, se pred nami vrstijo liki, ki predstavljajo različne družbene sloje, pa tudi različne mehanizme spopadanja z bližino smrti. V skoraj varietejskem slogu, v katerem se pred nami slikajo vinjete iz medvojnega vsakdana, spoznavamo življenjske poteke likov, ki pogumno zakorakajo v prvo svetovno vojno, a se po njenem koncu, brez priložnosti, da bi si po njej opomogli, spet znajdejo pred novo.

Tragika zgodovinskega obdobja se v predstavi spoji s komedijo posameznih zgodb, hitro menjavanje prizorov in humorni vložki pa tragiko minimalizirajo in delujejo celo katarzično. Kljub tematiki v predstavi ni moraliziranja, celo najbolj prostaški verzi, ki jih prispevata Kmetovalec (Jurij Zrnec) in Baron (Uroš Fürst), delujejo primerno, velik del zaslug za to pa gre izjemni igralski zasedbi, ki nima šibkih členov. Še posebej izstopa Saša Tabaković, ki kot Mojster za vse iz kaosa skuša izvleči največ, tragično naivna, a vendarle premetena Gospodičnica Tine Vrbnjak, Služkinja, ki postane marksistična feministka, Barbare Cerar in nimfomanska Baronica Polone Juh pa navdušujejo predvsem zaradi svoje večplastnosti, ki je ženskim likom pogosto odvzeta. Da je v predstavi, nabiti s črnim humorjem, izvrsten Jurij Zrnec, verjetno ni treba posebej poudarjati.

Figurae Veneris Historiae je prijeten zasuk v okviru letošnje sezone Drame, ki se loteva prve svetovne vojne, pristop Stefanovskega in Popovskega k spolnosti, ljubezni in smrti pa je osvežujoč in presenetljivo nespektakularen.