Petek, 23. 11. 2018, 17.33
5 let, 12 mesecev
Prvi roman kolumnista Siol.net Sama Ruglja
Zgodba o moškem, ki ve, kaj bi počel v pokoju, vendar ima življenje z njim druge načrte
"Na neki točki v svojem življenju se vsi tako ali drugače začenjamo ukvarjati s časom in svojim mestom v njem," ob izidu svojega prvega romana z naslovom Resnica ima tvoje oči pravi Samo Rugelj, založnik, publicist, pisatelj in Siolov kolumnist.
Samo Rugelj je že več kot pet let Siolov kolumnist, v tem času pa je napisal ali bil soavtor kar nekaj osebnoizpovednih knjig, med njimi na primer uspešnice o ultramaratonskem podvigu Ultrablues, izdane leta 2004, letos pa pohodniške z naslovom Triglavske poti. Z romanom Resnica ima tvoje oči, ki je pravkar izšel pri založbi Litera, je prvič stopil na polje čistega leposlovja, prva predstavitev romana pa je potekala na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu.
Kdaj je prišel pravi čas za pisanje romana o času, kot je v spremni besedi poudaril Andrej Blatnik?
Čas je predvsem podtalnica, nad katero se pretaka zgodba tega romana. Na neki točki v svojem življenju se vsi tako ali drugače začenjamo ukvarjati s časom in svojim mestom v njem. Glavni junak se vse bolj zaveda svojega potekanja in tudi iztekanja.
Roman Resnica ima tvoje oči se namreč začne v zadnjih koledarskih dneh leta, ko glavni junak, uspešni elektroinženir, v petek pred prazniki po štiridesetih letih dela še zadnjič odide v službo, saj bo potem sledila njegova upokojitev. Zato se sprašuje, kaj je v njegovem življenju še pred njim, obenem pa se sprašuje, kaj vse je že za njim in ali je s tem, kar je preživel in doživel, resnično izpolnil aktivni del svojega življenje. Ima sicer idejo, kaj bo počel v naslednjem obdobju svojega bivanja, vendar ima življenje z njim druge načrte.
Samo Rugelj pravi, da je dovolj dober razlog, da človek v današnjem času napiše roman, če se njegovemu junaku zgodi nekaj, kar je veliki večini ljudi prihranjeno, vendar pa s podoživljanjem popisane zgodbe najdejo tudi nekaj zase.
Kako ste se odločili za samo temo romana?
Osnovnega zapleta zgodbe seveda ne morem razkriti, da ne bi bralcev oropal bralskega užitka in napetosti. Do zdaj sem pisal predvsem neleposlovne ali osebnoizpovedne knjige, zato sem pri prvem izletu v fikcijo skušal upodobiti nekoga, ki se znajde pred velikimi in težkimi življenjskimi preizkušnjami, njegovo dramo pa napeto popisati.
To se mi v osnovi zdi dovolj dober razlog, da človek v današnjem času napiše roman: da se njegovemu junaku zgodi nekaj, kar je veliki večini ljudi prihranjeno, vendar pa s podoživljanjem popisane zgodbe najdejo tudi nekaj zase.
Iz spremne besede, pod katero se podpisuje Andrej Blatnik.
Naslov Resnica ima tvoje oči je precej skrivnosten.
Tako je (bilo) tudi mišljeno. Predlagal ga je urednik Orlando Uršič. Naslov ima v sebi nekaj dvoumnosti, hkrati pa se mi zdi, da pritegne, ker nekaj napoveduje. Ne brez razloga (nasmeh, op. p.).
Kaj je mišljeno z njim? Gre za nekakšno različico slovenskega reka, da imajo vsake oči svojega malarja. Tudi v romanu pride do tega, da na neki dogodek vsak od vpletenih gleda drugače. V mojem primeru sta to oče in sin.
Kar se zdi očetu katastrofa, ki bi lahko negativno zaznamovala sinovo življenje, sin stoično sprejme in poskuša najti pot, kako se bo spoprijel s tem. V tem smislu v resnici zamenjata vlogi. To je ena plat naslova. Druga pa je še malce bolj skrivnostna. Zadeva resnično očetovstvo tega sina, kjer ima pomembno vlogo tudi barva oči vseh vpletenih (smeh, op. p.).
Zgodbo romana ste postavili v Istanbul. Zakaj?
V Istanbulu se dogaja en del zgodbe, za to pa je več razlogov. Po eni strani je to svetovna metropola, kar romanu že samo po sebi daje vsaj pridih svetovljanskosti.
Po drugi strani je Istanbul že sam po sebi mesto z več dimenzijami, tako geografsko in zgodovinsko kot jezikovno, politično in religiozno, s čimer sem tudi romanu želel dodati nadih nekakšne razcepljenosti.
Po tretji strani je to mesto, ki ga kar dobro poznam, saj sem ga obiskoval v razmiku več desetletij, kar je bila primerna osnova, da sem vanj postavil zgodbo, ki se dogaja čez daljše časovno obdobje. In ne nazadnje: to je mesto, kjer je Slovenija doživela največji ekipni športni uspeh z zmago na evropskem košarkaškem prvenstvu, kar se mi je zdelo nekaj, kar si zasluži vsaj drobno ovekovečenje tudi v kakšnem slovenskem romanu.
Preberite še:
1