Zakaj je Orwell napisal roman 1984

Pismo Georgea Orwella Noelu Willmettu je objavljeno v zborniku George Orwell: A Life in Letters, v njem pa je pisatelj kultnega romana 1984 zapisal, da verjame, da so totalitarizmi v vzponu. "Moram reči, da verjamem oziroma se bojim, da so v svetu tovrstni pojavi v porastu. Hitler bo brez dvoma kmalu izginil, vendar le na račun povečanega vpliva Stalina, angloameriških milijonarjev in vrste drobnih führerjev, kakršen je de Gaulle."

"Vsa nacionalna gibanja po svetu, tudi tista, ki izvirajo iz upora do nemške prevlade, prevzemajo nedemokratične oblike in se oblikujejo okoli voditeljev z nadčloveškimi lastnostmi (Hitler, Stalin, Salazar, Franco, Gandhi, de Valera in drugi), ki so privrženci teorije, da cilj poveličuje sredstva," zapiše Orwell, ki nadaljuje, da svetovna gibanja stremijo k centraliziranim gospodarstvom, ki lahko "delujejo" v ekonomskem smislu, vendar niso demokratično organizirana, saj vodijo v vzpostavitev kastnega sistema.

Dva in dva je lahko tudi pet Orwell je svaril pred čustvenim nacionalizmom, ki vodi v podrejanje dejstev besedam in vizijam nezmotljivih führerjev. Po njegovem mnenju je že leta 1944 zgodovina prenehala obstajati, saj ni obstajala zgodovina njegovega časa, ki bi bila univerzalno sprejemljiva. "Hitler lahko reče, da so Judje začeli vojno, in če preživi, bo to obveljalo kot uradno zgodovinsko dejstvo."

V pismu je tudi nakazano geslo iz romana, da je dva in dva lahko tudi pet. "Hitler sicer ne more reči, da je dva plus dva pet, saj mora biti za potrebe na primer balistike štiri. Vendar če pride svet, kakršnega se bojim, v katerem so dve ali tri superdržave, ki se med seboj ne morejo premagati, bi dva in dva lahko postalo pet, če bi si tega želel kdo od führerjev."

Orwell v pismu doda, da se boji, da je to smer, v katero potujemo, čeprav gre, tako upa, za proces, ki ga je mogoče obrniti. Dotakne se še prepričanja, da so ZDA in Velika Britanija imune proti totalitarizmom. Z upanjem ga navdaja dejstvo, da se temu trendu še niso podredile, a hkrati opozarja, da še niso doživele pravega preizkusa. Boji se, da lahko indiferentnost ljudstva pripelje do najhujšega in da so intelektualci celo malo bolj nagnjeni k totalitarnemu razmišljanju kot ljudska večina, saj so nasprotovali Hitlerju, a sprejeli Stalina.

Če smo na pravi strani, smo pripravljeni sprejeti vse "Vsi so pripravljeni sprejeti diktatorske metode, skrivno policijo in sistematično ponarejanje zgodovine, dokler so na pravi strani. Dejstvo, da danes v Veliki Britaniji nimamo fašističnega gibanja, pomeni le, da mladi svojega führerja iščejo drugje."

Vojna je izbira manjšega zla V zadnjem delu pisma Orwell še pojasni, da podpira vojno, saj gre za izbiro manjšega zla. Čeprav pravi, da ne mara britanskega imperializma, se mu ta zdi manjše zlo od nemškega nacizma in japonskega imperializma. "Podobno bi prej podprl Sovjetsko zvezo kot Nemčijo, saj menim, da ta ne more pobegniti svoji preteklosti in da ohranja dovolj izvirnih idej Revolucije, da je njen fenomen bolj poln upanja od nacizma."

Ter sklene: "Vse od začetka vojne leta 1936 ali tam nekje verjamem, da so naši cilji boljši, vendar moramo vztrajati pri tem, da jih stalno izboljšujemo, kar pomeni, da jih moramo tudi stalno kritizirati."