Začel se je frankfurtski knjižni sejem

Knjižnih sejmov je po svetu dovolj, ne le vsaka država, vsako večje mesto ima svojega. A Frankfurt je še vedno pojem in v njegovih petih dneh se knjižna industrija zaustavi. Kdor vsaj malo pomeni v tem poslu, si je za sejem že nabral toliko sestankov, da lahko le teče z enega na drugega. In če je še malo bolj pomemben, sedi v srcu sejma, v dvorani, ki je videti podobna uprizoritvi Kafkovega Procesa: dolge vrste oštevilčenih miz, za katerimi sedijo ljudje, ki trgujejo z avtorskimi pravicami. Kratki sestanki, vsaka sekunda je dragocena, kupi posetnic, stiski rok, pozdravi. Tisti, ki so na statusni lestvici najvišje (ali pa si le želijo biti), poslujejo v hotelu Frankfurter Hof v središču mesta.

Večer ne zmanjša tempa: spet nove primerjave statusov, vabila na zabave in sprejeme. So vas povabili na kulinarično srečanje ali pa boste s svojimi kolegi razpravljali ob cestni stojnici s hrenovko v roki?

Sejem je prve dni za javnost zaprt. Gre pač za poslovno srečanje, ki ga šele zadnja dneva odprejo ljudstvu.

Gost leta

Vsako leto je neka država častni gost sejma in letos je to Nova Zelandija. Izbor je hkrati priložnost in strošek, seveda. Pa logistična mora tudi, predvidevam. Država ne nastopa samo v branjih, debatah in predstavitvah v okviru sejma, marveč je njena prisotnost vidna tudi na televiziji in v preostalih medijih. V nekajstočlanski ekipi, ki zasede Frankfurt, morajo biti ljudje zelo različnih profilov, tudi vrhunski kuharji, saj trdo delajo kar na nekaj eminentnih večernih zabavah. Vsebinski paket mora biti močan, saj gre za veliko priložnost. Nova Zelandija je objavila, da trenutno prevajajo več kot 60 knjig v nemščino in da jih bo do konca leta izšlo 76. Razpisali so seveda tudi štipendije za prevajalce in tako dalje.

Priprave na nastop trajajo dolgo časa in zato sta že znana izbora za naslednji leti: Brazilija in Finska.

Za tiste, ki so pomislili, da je za majhne države bolje, da se skrijejo v krtino in upajo, da jih priložnost in stroški ne bodo opazili: lani je bila gostja Islandija, ki se je dobro odrezala, in zatrdili so, da je v nemščini izšlo 120 njihovih knjig. Vsekakor pa so ujeli trend skandinavske kriminalke in islandske avtorje lahko najdemo po vseh svetovnih knjigarnah. Islandija ima 320.000 prebivalcev, pred nekaj leti je skoraj bankrotirala in takrat so morali z velikim obžalovanjem sredstva za kulturo zmanjšati za 20 odstotkov, začasno.

Nove priložnosti

V dneh, ko prihaja v Frankfurt 7.400 razstavljavcev iz več kot sto držav, 9.000 akreditiranih novinarjev in pričakujejo še 300.000 obiskovalcev, smo lahko brali, da se je na letališču pokvaril sistem za prtljago. Je mar mogoče, da bodo kovčki prihajali v napačne roke? Bodo rokopisi in pogodbe naključno zaokrožili, povezali ljudi, ki se prej niso poznali? Je to ena od tistih novih priložnosti, ki jih mora obljubljati vsak tovrstni sejem?