SiolNET. Trendi Kultura
1,05

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V Frankfurtu začetek največjega knjižnega sejma na svetu

1,05

termometer

Foto: Medijski arhiv književnega sejma v Frankfurtu

Danes popoldne bodo v Frankfurtu odprli že 68. knjižni sejem, ki velja tudi za največjega na svetu. Na svetovnem dogodku, posvečenem knjigi, se bo s svojo stojnico predstavila tudi Slovenija, potekala pa bodo tudi dogovarjanja o njeni kandidaturi za častno gostjo leta 2021.

V teh dneh se bo v Frankfurtu spet srečal mednarodni knjižni oz. založniški svet. Na najpomembnejšem dogodku s tega področja se bo predstavilo 7000 razstavljavcev iz več kot 100 držav. Za strokovno javnost bo sejem odprt od 19. do 21. oktobra, za najširšo javnost pa med 23. in 24. oktobrom.

Pozornost letošnjega 68. knjižnega sejma bo usmerjena predvsem k ogroženemu "projektu Evropa", še posebej bo v ospredju v Turčiji, na Poljskem in na Madžarskem ogrožena svoboda govora. Na sejmu se letos osredotočajo na svobodo govora, zato bo med gosti sejma turška avtorica Elif Shafak, proti kateri so leta 2006 zaradi pisanja o armenskem genocidu v Turčiji vložili obtožnico - s tem naj bi žalila turška nacionalna čustva. Na sejmu se letos osredotočajo na svobodo govora, zato bo med gosti sejma turška avtorica Elif Shafak, proti kateri so leta 2006 zaradi pisanja o armenskem genocidu v Turčiji vložili obtožnico - s tem naj bi žalila turška nacionalna čustva. Foto: Reuters

Tako bodo med drugimi gostili alžirskega avtorja Boualema Sansala, ki je leta 2011 prejel mirovno nagrado nemških knjigotržcev, in v Londonu živečo turško avtorico Elif Shafak. Pisateljico, katere prevode nekaterih njenih del imamo tudi v slovenščini, med njimi na primer Štirideset pravil ljubezni, Pankrt iz Istanbula, Boljša palača in druge. Za drugi avtoričin roman v angleščini Pankrt iz Istanbula iz leta 2006 je bila proti pisateljici v Turčiji vložena obtožnica, češ da s pisanjem o armenskem genocidu žali turška nacionalna čustva. Obtožnica je bila pozneje umaknjena.

V središču nizozemska in flamska literatura

V središču frankfurtskega knjižnega sejma, kjer glavni poudarek še vedno ostaja na tradicionalni knjigi, bosta pod sloganom To je, kar si delimo tokrat nizozemska in flamska literatura.

V nemščino so iz nizozemščine in flamščine v zadnjem času tako prevedli 250 del, na sejmu pa pričakujejo avtorje, kot so Leon de Winter, Cees Nooteboom, Connie Palmen in Margriet de Moord.

Na slovenski stojnici bodo obiskovalci lahko spoznali najnovejšo slovensko produkcijo in prevode slovenskih knjig v tuje jezike. Na slovenski stojnici bodo obiskovalci lahko spoznali najnovejšo slovensko produkcijo in prevode slovenskih knjig v tuje jezike. Foto: Medijski arhiv književnega sejma v Frankfurtu

Slovenska stojnica v sejemski hali

V mednarodnem vozlišču založništva, knjigotrštva, pisne ustvarjalnosti in premislekov, trgovanja z avtorskimi pravicami in drugega, kar spremlja knjigo, se s svojo stojnico predstavlja tudi Slovenija.

Javna agencija za knjigo (JAK), ki drži roko čez državno sodelovanje na sejmu, je letos k sodelovanju povabila več kot trideset slovenskih založb. Na stojnici, ki jo bodo z uradnim sprejemom ob prisotnosti ministra za kulturo Antona Peršaka odprli jutri, bodo predstavili najnovejšo produkcijo po izboru založnikov iz letošnjega in lanskega leta in prevode slovenskih knjig v tuje jezike.

Kot pojasnjuje direktor JAK Aleš Novak, na slovenski stojnici predstavljajo nagrajene knjige, izdane v zadnjih dveh letih, nove kakovostne prevode v tuje jezike, kampanjo Javne agencije za knjigo RS za spodbujanje branja pri mladih bralcih Rastem s knjigo ter številne druge, tudi za tuje založnike zanimive naslove leposlovnih in humanističnih knjig.

"Ob tem distribuiramo tudi predstavitvene kataloge slovenskih založnikov ter avtorjev za mlajše bralce, z vsemi podatki, ki jih tuji založniki potrebujejo za vzpostavitev stika in sodelovanja; te publikacije smo letos na agenciji pripravili na novo," še dodaja. Ob navedenem in stalni prisotnosti strokovne svetovalke agencije, poznavalke avtorjev, založb, literarnih ter humanističnih del so tako tujim založnikom zagotovljene vse potrebne informacije za izdajo slovenskega avtorja v tujini, še pravi direktor JAK. 

Slovenijo letos predstavlja več kot 30 domačih založb. Slovenijo letos predstavlja več kot 30 domačih založb. Foto: Arhiv JAK Dogodki v živo

Med dogodki v živo, ki bodo spremljali slovenski nastop na sejmu, bo potekalo tudi druženje z avtorjem Milanom Deklevo in Jasminom B. Frelihom, ki ju je v Frankfurt povabila Mladinska knjiga. Založba Beletrina bo z mednarodnim pesniškem branjem predstavila projekt evropske platforme Versopolis, ki združuje pesniške festivale iz 12 držav.

Slovenska stojnica bo že sedmič gostila tudi mrežo Traduki, jugovzhodno evropsko povezavo za literaturo in knjige. Predstavili bodo knjige, ki so izšle ob sofinanciranju in strokovni podpori mreže.

Promocijo države na področju knjige pa bo spremljalo tudi turistično informiranje, saj na stojnici JAK sodeluje tudi s Slovensko turistično organizacijo (STO).

Med top 10 Miha Mazzini

Obiskovalci slovenske stojnice v Frankfurtu bodo prejeli tudi izvod revije Sinfo: Najboljše iz Slovenije, ki jo je v angleščini izdal urad za komuniciranje. V aktualni številki, ki jo je sooblikovala JAK, pa se ta posveča seveda slovenski literaturi. V izboru desetih slovenskih avtorjev in avtoric, ki so na tokratnem sejmu posebej izpostavljeni, je tudi Miha Mazzini. V izboru desetih slovenskih avtorjev in avtoric, ki so na tokratnem sejmu posebej izpostavljeni, je tudi Miha Mazzini. Foto: Matej Leskovšek

V kateri je med drugim izbor desetih slovenskih avtorjev in avtoric, ki jih morate poznati, kot so seznam Top 10 imen slovenske literature poimenovali v reviji. Njegova avtorica Manca G. Renko, je ob zavedanju, da so seznami "zmeraj subjektivni, avtorski, krivični in omejeni", zapisala, da si pričujoči vendarle prizadeva "deset mest zapolniti s tistimi slovenskimi avtorji in njihovimi deli, ki predstavljajo književne vrhunce, zmožne nagovarjati različne bralske skupine in prikazati raznorodnosti slovenske književne krajine, v kateri lahko vsakdo do najstnikov do profesionalnih bralcev zase najde izjemno delo". Pri čemer gre za nabor tistih imen, ki so dosegljiva tudi v angleških prevodih.

Seznam pa se ne omejuje na kanonska dela, med njimi tako ni Franceta Prešerna in Ivana Cankarja, tudi ne Slavoja Žižka, so pa zato v izboru Vitomil Zupan, Srečko Kosovel, Alma Karlin, Boris Pahor, Miha Mazzini, Drago Jančar, Renata Salecl, Goran Vojnović in Maja Haderlap.

A čeprav na omenjenemu seznamu ni Žižka, mu v tej izdaji revije Sinfo posvečajo prispevek. Skozi angažirano pisanje predstavljajo tudi novinarja Boštjana Videmška in pisatelja ter filmarja Gorana Vojnovića, med močnimi glasovi slovenskega pesništva pa so štiri pesnice: Anja Golob, Miljana Cunta, Ana Pepelnik in Lucija Stupica.

Nekatere kulturne, predvsem književne dosežke, pa v duhu promocije pod podnaslovom Najboljše iz Slovenije v reviji spremljajo še športni uspehi, ob letošnjih olimpijskih medaljah je tako še razdelek posvečen nogometu na evropski ravni – Aleksandru Čeferinu. Tako bodo na knjižnem sejmu o tukajšnji pisni ustvarjalnosti nekaj malega glasu širili še o drugih uspehih posameznikov in posameznic iz dežele.

Javna agencija za knjigo si želi, da bi Slovenija na sejmu čez pet let dobila naziv častne gostje - to vidijo kot priložnost za dolgoročno prepoznavnost slovenske literature. Javna agencija za knjigo si želi, da bi Slovenija na sejmu čez pet let dobila naziv častne gostje - to vidijo kot priložnost za dolgoročno prepoznavnost slovenske literature. Foto: Medijski arhiv književnega sejma v Frankfurtu

Slovenija častna gostja Frankfurta?

V Frankfurtu bodo potekala tudi dogovarjanja o kandidaturi Slovenije za naziv častne gostje na sejmu leta 2021. JAK je aktivnosti v tej smeri že začel lani, v prihodnje pa se bodo še nadaljevala.

Prav pridobitev tega položaja pa je kot eden od temeljnih ciljev na področju knjige zapisan tudi v Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017. Nastop Slovenije kot osrednje gostje na frankfurtskem knjižnem sejmu namreč vidijo kot priložnost za dolgoročno prepoznavnost in umestitve domačih avtorjev in avtoric ter slovenske ustvarjalnosti na področju knjige, predvsem s povečanim številom izdaj na nemškem govornem področju. Kar pa lahko prinese tudi še druge kulturne in turistične ter s tem tudi gospodarske potenciale, sodelovanja in odpiranja novih možnosti.  

V naslednjem letu povečanje stojnice

Na Javni agenciji za knjigo pa v naslednjem letu načrtujejo tudi povečanje slovenske stojnice, kar bo, kot pravi Aleš Novak, omogočilo "lažja srečevanja, pogovore, sestanke in mreženja, ki so v mednarodnem prostoru temeljnega pomena za vzpostavitev trajnejših oblik sodelovanja, s ciljem uspešne uveljavitve slovenskih avtorjev in slovenske kulture v tujini." V bodoče bo prišlo pri slovenski predstavitvi tudi do nekaj sprememb na ravni vsebinske zasnove stojnice, ki naj bi tujim obiskovalcem prinesla še lažje in hitrejše iskanje želenih vsebin.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin