Sreda, 1. 6. 2022, 14.42
1 leto, 11 mesecev
Umrla je režiserka radijskih iger Rosanda Sajko Korun
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,07
V 92. letu starosti je včeraj v Ljubljani umrla režiserka Rosanda Sajko Korun.
Na svojem domu v Ljubljani je včeraj umrla Rosanda Sajko Korun, režiserka več kot 400 radijskih iger za otroke in odrasle ter teoretičarka in raziskovalka radiofonskega zvoka, so sporočili iz kroga družine. Bila je prejemnica več nagrad, Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) ji je lani namenilo priznanje zlati glas za življenjsko delo.
Nagrado zlati glas ji je ZDUS podelilo za obsežen in avtorsko prepoznaven opus radijskih iger ter za razvoj radiofonske umetnosti na Slovenskem s poudarkom na radijski igri za otroke.
Nase je opozorila že leta 1960
Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, je leta 1930 v Mariboru rojena Rosanda Sajko nase opozorila že leta 1960 z legendarno štiridelno nanizanko o medvedku Puju. Leto pozneje je prejela nagrado za režijo otroške radijske igre Modra vrtnica za princesko na takrat na novo ustanovljenem festivalu radijske igre v Novem Sadu.
"Predanost radijski igri za otroke je nadgrajevala vsa leta svojega radiofonskega ustvarjanja in za svoje delo prejela vrsto nagrad na različnih srečanjih radijskih ustvarjalcev nekdanje Jugoslavije in tudi širše," so zapisali v utemeljitvi nagrade ZDUS.
O svojih kariernih začetkih in ljubezni do radia je sama po pisanju spletnega portala MMC RTV leta 1982 zapisala, da je nekaj časa "delala kot povezovalka radijskih oddaj za otroke, kmalu pa sta me režiser Mirč Kragelj in urednik Tone Sojar povabila med radijske režiserje. Začela sem se spoprijemati z režijo radijskih iger za otroke in nekako po dveh letih sem začutila, da imam radio rada".
Izoblikovala je model nove radiofonske oblike
Posebno mesto v njenem opusu predstavlja Puntarjev ciklus. Skupaj z ustvarjalno ekipo, ki so jo sestavljali Djurdja Flere, Frane Puntar, Urban Koder, Metka Rojc in številni igralci vseh generacij, je izoblikovala model nove radiofonske oblike, ki je prerasla iz t. i. slepega gledališča v samostojno ustvarjalno umetniško zvrst.
Svoj pristop je nekoč opisala z besedami: "Puntar v zvočni igri na svojevrsten zabavni način raziskuje razmerje med dvema vrstama radijskoigrskih strukturnih elementov: razmerje med besedo, ki ima pomenljivost in omogoča potek zgodbe, in melodijo, ki ne vsebuje besedno-pomenskega sporočila, pa vendar zmore predstaviti zvočni lik, ki je prav tako (ali še bolj) plastičen kot drugi liki v radijski igri." S tem ciklusom je prodrla v širši jugoslovanski in tudi evropski prostor ter požela niz priznanj in nagrad.
Leta 1973 je prejela nagrado Prešernovega sklada
Svoje teoretično raziskovanje je objavila v knjigi Poetičnost zvoka: ustvarjalne možnosti radijske igre za otroke, ki je izšla leta 2006 in velja za eno temeljnih študij umetniške radiofonije.
Za svoje delo prejela več domačih in mednarodnih nagrad. Leta 1973 je prejela nagrado Prešernovega sklada.
Bila je poročena z režiserjem in scenografom Miletom Korunom, njuna hči je pesnica Barbara Korun.
