SiolNET. Trendi Kultura
0,13

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenija gre v Benetke s Peljhanovim hipersoničnim plovilom

0,13

termometer

Peljhan
Na današnji novinarski konferenci projekta Here We Go Again...System 317, s katerim bo Marko Peljhan zastopal Slovenijo na 58. beneškem umetnostnem bienalu, je umetnik pojasnil, da bo v ospredju hipersonično plovilo, namenjeno premišljevanju o problematiki ekološkega in političnega stanja na našem planetu. Foto: Ana Kovač

Slovenijo bo na letošnjem 58. beneškem umetnostnem bienalu zastopal intermedijski umetnik Marko Peljhan s projektom Here We Go Again...System 317. Kot pojasnjuje Peljhan, bo v ospredju projekta hipersonično plovilo, v katerem bodo obiskovalci in obiskovalke premišljevali o trenutni ekološki in politični problematiki.

Projekt Here We Go Again...System 317 je zadnji iz Peljhanovega 20-letnega ciklusa del Resolucija, v katerem umetnik oblikuje konkretne fizične in praktično izvedljive rešitve za sodobne družbene probleme. Kot so zapisali v Moderni galeriji, ki je skupaj z zavodom Projekt Atol v vlogi producenta, projekt temelji na ideji, da bi vojaško tehnologijo in sisteme uporabili tako, da bi razvili taktično sredstvo za svoja prizadevanja.

Pomemben del projekta, ki Slovenijo predstavlja na letošnjem umetnostnem bienalu v Benetkah, je hipersonična tehnologija. Kot pojasnjuje Peljhan, zgodovina hipersonične tehnologije sega v 50. leta preteklega stoletja, gre pa za doseganje hitrosti, višjih od petkratnika hitrosti zvoka. Decembrski članki v medijih, vezani na ruske preizkuse uporabe hipersoničnega orožja, so po besedah umetnika pokazali, da ponovno narašča tudi širše zanimanje za to tehnologijo in da gre njihov projekt v pravo smer.

Marko Peljhan: Med umetnostjo, tehnologijo in znanostjo

Marko Peljhan je umetnik in raziskovalec, ki deluje na meji med umetnostjo, tehnologijo in znanostjo. Njegovi projekti, pobude in sodelovanja segajo na področje ekologije, taktičnih medijev, tehnologije, vesoljskih raziskav, geopolitike in družbene refleksije. Peljhan Foto: Ana Kovač

Leta 1994 je ustanovil umetniško organizacijo Projekt Atol in bil leto pozneje eden od soustanoviteljev ljubljanskega laboratorija za nove medije Ljudmila. Enega svojih najbolj znanih projektov Makrolab je prvič predstavil na Dokumenti leta 1997.

Peljhanovo delo je že dolgo del mednarodnih umetnostnih prizorišč. V zadnjih 25 letih je bilo predstavljeno in nagrajeno na številnih bienalih in festivalih (med drugim v Benetkah, Gwangjuju, Bruslju, na Manifesti, v Johannesburgu, Istanbulu ...), na razstavah ISEA in Ars Electronica ter v muzejih, kot so P.S.1 MoMA, New Museum of Contemporary Art, ICC NTT Tokyo, YCAM Yamaguchi, Van Abbemuseum Eindhoven, Asia Culture Centre Gwangju in Garage v Moskvi.

Med drugim je leta 2001 kot prvi slovenski umetnik prejel nagrado Prix Ars Electronica zlata nika za projekt Polar, ki ga soustvarja z nemškim umetnikom Carstenom Nicolaijem. Z ameriško-kanadskim umetnikom Matthewom Biedermanom od leta 2008 vodita Iniciativo za arktično perspektivo (Arctic Perspective Initiative), ki se posveča globalnemu pomenu arktične geopolitične, naravne in kulturne sfere in je bila predstavljena na pregledni razstavi Kodirana utopija v Moderni galeriji leta 2011.

Peljhanovo delo je posvečeno tudi raziskavam in pedagogiki v presečišču med umetnostjo, tehnologijo in mediji na kalifornijski univerzi UC Santa Barbara, kjer ima naziv rednega profesorja. V Sloveniji je bil med pobudniki za ustanovitev Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije ter začel leta 1998 aktivno delovati v vesoljskih in aeronavtičnih raziskavah in kulturalizaciji. V radijskem spektru je znan kot S54MX.

Piratsko orodje za dve osebi

V središču slovenske postavitve na 58. beneškem umetnostnem bienalu bo "objekt hipersoničnega plovila za dve osebi", ki predstavlja neke vrste "kolonizacijsko, apokaliptično in piratsko orodje".

Po besedah kustosa postavitve Igorja Španjola predstavlja projekt Here We Go Again...System 317 sintezo dozdajšnjega Peljhanovega 30-letnega dela ter prevprašuje tehnološke, telesne, zgodovinske in umetnostne reference, s katerimi se umetnik ukvarja ves čas. "Gre za negativni odtis objekta, ki je zaradi svoje avtonomnosti in odpornosti do ekstremnih klimatskih pogojev podoben oziroma se navezuje na njegov znameniti Makrolab, a v manjšem in bolj abstrahiranem obsegu," pojasnjuje kustos. Po besedah kustosa beneške postavitve Igorja Španjola predstavlja projekt sintezo dozdajšnjega Peljhanovega 30-letnega dela ter prevprašuje tehnološke, telesne, zgodovinske in umetnostne reference, s katerimi se umetnik ukvarja ves čas. Po besedah kustosa beneške postavitve Igorja Španjola predstavlja projekt sintezo dozdajšnjega Peljhanovega 30-letnega dela ter prevprašuje tehnološke, telesne, zgodovinske in umetnostne reference, s katerimi se umetnik ukvarja ves čas. Foto: Ana Kovač

V plovilu bodo obiskovalci lahko v miru prebirali besedila, ki bodo spremljala postavitev. Za teoretični del je poskrbela ekipa revije za kritiko in teorijo sodobne umetnosti Šumi, ki jo je Peljhan k sodelovanju povabil, ker je v njej našel podobno razmišljujoče avtorje.

Tako so v uredništvu pripravili izdajo Šum#11 z naslovom Hypersonic Hyperstitions (Hipersonična izpolnoverja), ki bo vključevala besedila slovenskih in tujih teoretikov ter piscev s področja teorije-fikcije in trde znanstvene fantastike. Postavitev v Arzenalu bo spremljal tudi katalog, za katerega so besedila prispevali številni priznani avtorji ter poznavalci Peljhanovega dela.

Slovenski paviljon bo obiskovalcem bienala ponujal prostor za kontemplacijo, saj se bodo v njem lahko zadržali dlje časa, se v njem usedli, umirili in projekt tudi resnično doživeli ter si ob njem zastavljali vprašanja, povezana s trenutnim ekološkim in političnim stanjem našega planeta.

Odziv umetnosti na čas negotovosti

Zdenka Badovinac, komisarka slovenske predstavitve na bienalu, katere odprtje bo 8. maja, je presodila, da se slovenska predstavitev zelo dobro sklada z vodilnim konceptom umetniškega vodje bienala Ralpha Rugoffa, ki se glasi May You Live in Interesting Times: "Fokus bienala je tako na postresničnosti, času negotovosti, krize in pretresov ter na vprašanjih, kako se na vse to odziva sodobna umetnost."

Postavka zgolj za predstavitve na beneškem bienalu

Predstavnica ministrstva za kulturo Judita Krivec Dragan je spomnila, da je prisotnost Slovenije na beneškem umetnostnem bienalu kot enem osrednjih stičišč sodobnih trendov na področju vizualne umetnosti izrednega pomena. Postavko za postavitev jim je od gostovanja paviljona v beneški Galeriji A+A, ki je znašala sto tisoč evrov, uspelo po pridobitvi prostorov v Arzenalu dvigniti in za letos znaša 255 tisoč evrov.

Večina denarja je sicer namenjenega najemu prostora, velika zahvala pri pripravi predstavitve pa gre tudi sponzorjem. Sekretarka je dodala, da želijo na ministrstvu pripraviti postavko, ki bi bila namenjena zgolj predstavitvam na beneškem bienalu.

Preberite še:

Trendi Problem vožnje po vesolju na arhitekturnem bienalu v Benetkah Trendi Umetnostni bienale v Benetkah odpira vrata prihodnostim sveta Ana Vogrinčič Čepič Trendi "Veliko ljudi najraje bere doma v pižami"

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin