Torek, 10. 6. 2014, 7.51
5 mesecev, 3 tedne
PRELISTANO: Odpusti
Avtor: Aleš Šteger Založba: Beletrina Cena: 24 evrov
Aleš Šteger je znan slovenski pesnik, esejist, prevajalec in urednik, ki ga do zdaj še nismo poznali kot pisatelja klasičnih romanov. Tudi tokrat izpod njegovega peresa ni nastal klasičen leposlovni roman, temveč kriminalka, ki nas popelje v svet mariborskega podzemlja. Piše se leto 2012, piše se leto, ko mesto Maribor postane evropska prestolnica kulture. Aleš Šteger je bil soudeleženec EPK, saj je bil direktor programa EPK Terminal 12, tako da se je v tem času seznanil tudi s temo štajerske prestolnice.
V pogovoru ob predstavitvi knjige je Šteger dejal, da se je med projektom, pri katerem je sodeloval, seznanil z različnimi segmenti družbe, pa tudi s parcialnimi pogledi in frustracijami, ki izvirajo iz starih zgodb. Te so po njegovem mnenju zaznamovale tudi njegovo generacijo, ki je dedič kolateralne škode in se mora kot taka spoprijeti s ponovnimi opredelitvami zgodovine. "Spoznal sem, da kompleksen mehanizem mesta deluje prek kratkih stikov in nesporazumov, prek parcialnih pogledov in nakopičenih frustracij, ki pogosto izvirajo v starih zgodbah."
Zgodba je postavljena v zasneženi Maribor, temačen, zamorjen, kjer so vsi jezni na dogajanje v mestu. Hobotnica trinajstih posvečenih obvladuje mesto. Sredi bizarnih peripetij okrog Evropske prestolnice kulture se Adam Bely, nekdanji uspešni mariborski kulturnik, ki je pred šestnajstimi leti zapustil mesto, in avstrijska "novinarka" Rosa Portero podata po sledeh zloveščega združenja z enim samim namenom: spraviti njegove podanike s tega sveta in osvoboditi njihove duše.
V romanu je mogoče prepoznati številne družbene veljake naše dobe, še sam avtor se pojavi v romanu. Miran Voda, mariborski župan, zelo spominja na nekdanjega župna Kanglerja, oče Metod Kirilov, glavni ekonom mariborske nadškofije, spominja na "greh" Mirka Kraševca, zgodba Nane Numen, vedeževalke, je podobna zgodbi, ki jo poznamo o vedeževalki Karin in županu Kanglerju.
Spopad med dobrim in zlim v Mariboru pa je metafora za širše sporočilo knjige. Koliko smo Slovenci še dolga desetletja po grozotah vojn ločeni na tiste "naše" in tiste "vaše", na krvnike in trpeče, na leve in desne, na rdeče in bele. Kdaj bomo odpustili in ali sploh želimo, da nam je odpuščeno? Raje nosimo svoj tovor naokoli in z njim obtežujemo nove generacije?