Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
13. 12. 2022,
5.56

Osveženo pred

1 leto, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,15

1

Natisni članek

Natisni članek

pesnik obletnica Karel Destovnik Kajuh

Torek, 13. 12. 2022, 5.56

1 leto, 11 mesecev

Pred sto leti se je rodil Karel Destovnik - Kajuh

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,15

1

Karel Destovnik Kajuh | Spomenik Karlu Destovniku - Kajuhu v njegovem rodnem Šoštanju | Foto STA

Spomenik Karlu Destovniku - Kajuhu v njegovem rodnem Šoštanju

Foto: STA

Pesnik upora in upanja, klasik slovenske literature 20. stoletja Karel Destovnik - Kajuh se je rodil na današnji dan pred sto leti.

Karel Destovnik - Kajuh se je rodil 13. decembra 1922 v Šoštanju, blizu svojega doma, ki si ga je po dolgem času tako zelo želel videti, pa je tudi umrl, ko je imel le 21 let.

V zgolj šestih letih, med letoma 1938 in 1943, je napisal več kot 150 pesmi, ki so bile do leta 2021 prevedene v 21 jezikov. Nekaj več kot polovica jih je uglasbenih, nekatere po večkrat.

Spominska plošča na stavbi nekdanjega hotela Kajuhov dom, v kateri se je rodil Karel Destovnik - Kajuh. | Foto: STA/Katja Kodba Spominska plošča na stavbi nekdanjega hotela Kajuhov dom, v kateri se je rodil Karel Destovnik - Kajuh. Foto: STA/Katja Kodba

V njegovem rodnem Šoštanju so letošnje leto posvetili spominu na Kajuha, na nacionalni ravni pa je vlada za Kajuhovo leto kot poklon pesnikovi ustvarjalnosti in njegovi vlogi v kolektivni zavesti Slovencev razglasila leto 2023. Prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti je lani financiranje projekta Kajuhovo leto zavrnil, zdajšnja kulturna ministrica Asta Vrečko pa ga je potrdila.

Kulturni in umetniški program TV Slovenija bo medtem stoto obletnico rojstva Karla Destovnika - Kajuha zaznamoval z igrano-dokumentarnim filmom Samo en cvet avtorja Zvezdana Martića. V njem je izpostavljen nastanek Kajuhove pesniške zbirke Pesmi, edine, ki je izšla v času njegovega kratkega življenja. Medtem ko je bil v partizanih vodja kulturniške skupine XIV. divizije, je v nemogočih razmerah sredi notranjskih gozdov nastala zbirka, ki jo je Kajuh narekoval po spominu.

Snemanje igrano-dokumentarnega filma Samo en cvet | Foto: Zvezdan Martić/RTV Slovenija Snemanje igrano-dokumentarnega filma Samo en cvet Foto: Zvezdan Martić/RTV Slovenija

V filmu se prepletata dve rdeči niti: Kajuhova partizanska zgodba in zgodba o skupini mladih na pohodu po poteh XIV. divizije. V film so vključena tudi pričevanja zadnjega še živega borca XIV. divizije, svoje spomine pa delita tudi hčerki obeh žensk, ki sta zaznamovali Kajuhovo življenje. To sta bili Silva, velika ljubezen iz časa ilegale v Ljubljani, in soborka Brina, članica kulturniške skupine.

Ne spreglejte