SiolNET. Trendi Kultura
0,49

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ponarejene umetnine lahko dosežejo tudi milijonske vrednosti #video

0,49

termometer

Lepota lažnega sijaja
Na fakulteti za varnostne vede v Ljubljani je na ogled gostujoča razstava z naslovom Lepote lažnega sijaja, ki k nam prihaja iz Muzeja policije iz Zagreba, osvetljuje pa problematiko ponaredkov umetnin. Foto: Ana Kovač

Po podatkih Interpola je med organiziranimi oblikami kriminala takoj za trgovino z orožjem in drogami črni trg z umetninami. V svetovnem merilu je od 30 do 60 odstotkov umetniških del ponarejenih, ponaredki pa dosegajo izjemno visoke, lahko tudi milijonske vrednosti. Poznavanje tega pa je pomembna preventiva pred to vrsto kriminalitete.

S tem zavedanjem in ciljem so danes na fakulteti za varnostne vede odprli razstavo z naslovom Lepota lažnega sijaja, s katero gostuje Muzej policije iz Zagreba, kjer od leta 2009 hranijo obsežno zbirko ponaredkov. Skupno jih imajo do zdaj 72, večinoma gre za olja na platnu, ob teh pa hranijo tudi štiri ponarejene skulpture. V muzeju jih zbirajo slabih deset let, ko je Službi za organizirani kriminal iz Uprave kriminalistične policije uspelo doseči, da po pravnomočnosti sodbe ponaredkov ne uničijo, temveč predajo policijskemu muzeju.

V Zagrebu tako hranijo večinoma ponaredke znanih hrvaških slikarjev, med njimi lažna dela Eda Murtića, Zlatka Price, Ljuba Ivančića in drugih. Ob teh pa tudi nekaj ponaredkov svetovnih slikarjev, na primer Salvadorja Dalija, Picassa in Renoirja.

Po sodobnih raziskavah je na umetniškem trgu v svetovnem merilu od 30 do 60 ponarejenih umetnin. V Ljubljani si jih je na razstavi, ki izobražuje o tej vrsti kriminalitete, mogoče ogledati 38, ki so jih odkrili na Hrvaškem. Med njimi so predvsem dela hrvaških slikarjev pa tudi svetovnih avtorjev, denimo Picassa. Po sodobnih raziskavah je na umetniškem trgu v svetovnem merilu od 30 do 60 ponarejenih umetnin. V Ljubljani si jih je na razstavi, ki izobražuje o tej vrsti kriminalitete, mogoče ogledati 38, ki so jih odkrili na Hrvaškem. Med njimi so predvsem dela hrvaških slikarjev pa tudi svetovnih avtorjev, denimo Picassa. Foto: Ana Kovač

Ponaredki na poti

Od leta 2016, ko so razstavo izbora ponarejenih umetnin pod naslovom Lepota lažnega sijaja prvič postavili v Zagrebu, je ta nato zaokrožila po Hrvaškem, z aktualno predstavitvijo v Ljubljani pa gre za prvo mednarodno gostovanje. Na fakulteti za varnostne vede si je tako do 5. marca mogoče ogledati 38 ponaredkov, vsak pa ima s svojo zgodbo odkritja o svoji lažnosti, za kar obstajajo strokovni, znanstveni in tehnološki postopki.  Kot poudarja načelnik Policijske akademije iz Hrvaške Dubravko Novak je izobraževanje pomembna preventiva, ki kupce lahko obvaruje pred nakupi lažni umetnin. Kot poudarja načelnik Policijske akademije iz Hrvaške Dubravko Novak je izobraževanje pomembna preventiva, ki kupce lahko obvaruje pred nakupi lažni umetnin. Foto: Ana Kovač

Priložnost za informiranje

Po raziskavah je na umetniškem trgu od 30 do 60 odstotkov ponarejenih umetnin, je ob otvoritvi razstave na fakulteti za varnostne vede realnost sveta na tem področju predstavil načelnik policijske akademije iz Hrvaške Dubravko Novak. Prav zato pa je pomembno izobraževanje, ki deluje kot preventiva in tako kupce lahko obvaruje pred nakupi lažni artefaktov.

Da gre pri delu Portret dveh žensk za ponaredek slike avtorja Mersada Berbera je ob pregledu umetnine to potrdil slikar sam. Zatrdil je, da v tem primeru ne gre za njegovo delo, in zato na zadnji strani slike napisal: "Ponarejeno; od ofset tiska do paspartura avtor vse to dela drugače." Da gre pri delu Portret dveh žensk za ponaredek slike avtorja Mersada Berbera je ob pregledu umetnine to potrdil slikar sam. Zatrdil je, da v tem primeru ne gre za njegovo delo, in zato na zadnji strani slike napisal: "Ponarejeno; od ofset tiska do paspartura avtor vse to dela drugače." Foto: Ana Kovač

Tatvine in ponaredki

Tatvine, tihotapljenje, ponarejanje, nenadzorovana arheološka izkopavanja in vandalizem so najpogostejša kazniva dejanja, ki so v Sloveniji povezana z umetninami. Ob osvetljevanju problematike tovrstne kriminalitete je profesor Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede spomnil, da je leta 2006 iz slovenskega parlamenta izginila slika impresionista Ivana Groharja z naslovom Kozolec.

Leta 2011 so iz Loškega muzeja v Škofji Loki ukradli tri Groharjeva oljna dela v skupni vrednosti več kot 200 tisoč evrov. Dve od ukradenih slik sta bili v zasebni lasti, ena v lasti muzeja.

V svetovnem merilu je ''cel kup organiziranih kriminalnih skupin na trgu umetnin. Slednje uporabljajo za zavarovanje poslov z drogo'', je enega od primerov vloge umetnin na črnem trgu ob otvoritvi razstave Lepote lažnega sijaja navedel Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede. V svetovnem merilu je ''cel kup organiziranih kriminalnih skupin na trgu umetnin. Slednje uporabljajo za zavarovanje poslov z drogo'', je enega od primerov vloge umetnin na črnem trgu ob otvoritvi razstave Lepote lažnega sijaja navedel Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede. Foto: Ana Kovač

Dokumentacija je pomembna

A kot izpostavlja razstava Lepota lažnega sijaja, je ob tatvinah ponarejanje še ena od razširjenih kriminalitet, povezanih z umetninami, zato je natančna provenienca oziroma dokumentacija o avtentičnosti artefakta njegov pomembni del. ''V Sloveniji se veliko slik proda brez dokumentacije, ker je izogibanje davkom nacionalni šport,'' pravi Dobovšek. Ob tem pa dodaja, kako pomembno je imeti vse gradivo, ki o posamezni umetnini obstaja.

Vloga umetnine na črnem trgu

V svetovnem merilu je ''cel kup organiziranih kriminalnih skupin na trgu umetnin. Slednje uporabljajo za zavarovanje poslov z drogo'', pa enega od primerov vloge umetnin na črnem trgu podaja Dobovšek.

Ozadje umetnine je pri prepoznavanju tega, ali gre za original, lahko zelo povedno, poudarja Helena Biočić, direktorica Muzeja policije. Ponarejevalci se skrbno posvečajo prvi strani slike, pogosto pa pozabljajo na njeno zadnjo stran. V hrvaškem policijskem muzeju, kjer ponarejene umetnine zbirajo od leta 2009, jih imajo za zdaj 72, večinoma so med njimi olja na platnu, ob teh pa tudi štiri skulpture, je zbirko predstavila Helena Bočić. Na razstavi v Ljubljani si jih je mogoče ogledati 38. Ozadje umetnine je pri prepoznavanju tega, ali gre za original, lahko zelo povedno, poudarja Helena Biočić, direktorica Muzeja policije. Ponarejevalci se skrbno posvečajo prvi strani slike, pogosto pa pozabljajo na njeno zadnjo stran. V hrvaškem policijskem muzeju, kjer ponarejene umetnine zbirajo od leta 2009, jih imajo za zdaj 72, večinoma so med njimi olja na platnu, ob teh pa tudi štiri skulpture, je zbirko predstavila Helena Bočić. Na razstavi v Ljubljani si jih je mogoče ogledati 38. Foto: Ana Kovač

Zadnja stran je povedna

Ozadje umetnine je pri prepoznavanju, ali gre za original, lahko zelo povedno, poudarja Helena Biočić, direktorica Muzeja policije. Ponarejevalci se skrbno posvečajo prvi strani slike, pogosto pa pozabljajo na njeno zadnjo stran. Na njej se lahko najdejo povedne nalepke ali kakšne druge sledi, ki jih je mogoče uporabiti kot vodilo pri ugotavljanju izvora artefakta.

Kot Dobovšek je tudi vodja zagrebškega policijskega muzeja izpostavila pomen dokumentacije, ki spremlja posamezno umetnino, kot na primer certifikati o njeni verodostojnosti. Ob tem je pomembno tudi dvakratno preverjanje njene avtentičnosti, kar zagotavlja kupovanje pri preverjenih prodajalcih, ob tem pa še potrjevanje kredibilnih strokovnjakov. Kupec umetnine naj prav tako zahteva tudi njeno forenzično analizo, pozna likovni opus avtorja, čigar delo kupuje, in preveri, ali izbrana slika ni ukradena.

Ponaredek slike Vladimirja Kirina z naslovom Portal sv. Marka so odkrili z analizo pigmentov, pri čemer so v hrvaškem restavratorskem zavodu ugotovili, da so bili uporabljeni sodobni pigmenti. Na zadnji strani slike in njenih robovih so tudi neenakomerni sloji voska, za uporabo katerega, ker je platno zdravo, ni razloga. Zato je edina razlaga njegovega nanosa v potemnitvi platna, s čimer je to dobilo "starejši" videz. Ponaredek slike Vladimirja Kirina z naslovom Portal sv. Marka so odkrili z analizo pigmentov, pri čemer so v hrvaškem restavratorskem zavodu ugotovili, da so bili uporabljeni sodobni pigmenti. Na zadnji strani slike in njenih robovih so tudi neenakomerni sloji voska, za uporabo katerega, ker je platno zdravo, ni razloga. Zato je edina razlaga njegovega nanosa v potemnitvi platna, s čimer je to dobilo "starejši" videz. Foto: Ana Kovač

Ponaredki različnih kakovosti

Ponaredki, kar kaže tudi razstava Lepota lažnega sijaja, pa so različnih kakovosti – od precej prepričljivih do amaterskih, ki so bili ne glede to vseeno prodani in pogosto ne za prav majhne zneske.

Med ponarejevalci policijska stroka prepoznava oblikovalce ponaredkov, prodajalce, ki vedo, da gre za ponaredek, in tiste, ki ponaredek nevede prodajajo kot izvirnik.

Preberite še:

Bronasto bodalo z Iga. Trendi Ozadje ukradene dragocenosti, ki se je po 33 letih vrnila v Slovenijo #foto #video Ivan Grohar, ukradeni sliki Novice Grohar zaželen med tatovi umetnin, enega so ukradli tudi poslancem

Razstava Lepota lažnega sijaja

Lepota lažnega sijaja Foto: Ana Kovač

Lepota lažnega sijaja Foto: Ana Kovač

Lepota lažnega sijaja Foto: Ana Kovač

Lepota lažnega sijaja Foto: Ana Kovač

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin