Četrtek, 6. 2. 2020, 16.08
4 leta, 2 meseca
Pet svetovnih znamenitosti, ki jih uničujejo podnebne spremembe #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,74
1
Podnebne spremembe bi lahko prav kmalu izbrisale več svetovnih znamenitosti, neponovljivih spomenikov zgodovine človeštva.
Zgodovinske znamenitosti, ki so se stoletja upirale zobu časa, so zdaj pred tem, da za vedno izginejo. To je glavno sporočilo projekta Dediščina na robu (Heritage on the Edge), ki ga je Google zasnoval v sodelovanju z Mednarodnim svetom za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) ter neprofitno organizacijo CyArk.
Spletni gigant, ki se že nekaj let ukvarja z digitalizacijo svetovne umetnostne in kulturne dediščine, je z Dediščino na robu digitaliziral pet svetovnih znamenitosti, za katere se ocenjuje, da jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo.
To so skrivnostni kipi na Velikonočnem otoku, veličastna trdnjava, ki se pne nad Edinburgom, starodavno vzhodnoafriško pristanišče Kilva Kisivani, ostanki puščavskega mesta Chan Chan v Peruju in mesto mošej v Bangladešu.
Kako so te znamenitosti nastale in kako lahko izginejo
Na spletnem portalu Dediščina na robu si je mogoče ogledati prave male enciklopedije o vsaki od teh znamenitosti, od njihovega nastanka do uničujočih posledic, ki jih na njih puščajo podnebne spremembe. Na portalu se lahko skozi oziroma okoli znamenitosti tudi virtualno sprehodite in doživite, kako veličastne so - dokler še obstajajo.
Vsako od naštetih znamenitosti uničuje drug dejavnik, vsi pa imajo skupen vzrok: podnebne spremembe. Ob tem ustvarjalci projekta Dediščina na robu opozarjajo, da ima močan uničujoč vpliv nanje tudi čezmerni turizem.
Kipi na Velikonočnem otoku
Moai, skrivnostne človeške figure na tihomorskem Velikonočnem otoku, katerih izvora in pomena do danes nismo povsem razjasnili, ogroža dvigajoča se gladina morja. Vse višji valovi spodkopavajo obalo, ki se kruši v morje, s pečinami vred pa padajo tudi kipi. Vse bolj intenzivna neurja medtem grozijo kipom v notranjosti, saj z dežjem in vetrom krepijo erozijo tal.
Edinburški grad
Vulkanski hrib, na katerem stoji osrednja edinburška trdnjava, je bil naseljen že v kameni dobi, grad pa so začeli graditi v 12. stoletju. Znamenitost škotske prestolnice pa je zdaj ogrožena: z dviganjem morske gladine se viša tudi raven podtalnice, zaradi česar bi lahko tla, na katerih stoji trdnjava, postala nestabilna. Zgradbo, večinoma zgrajeno iz poroznih kamnin, ogroža tudi vse večja količina padavin.
Mesto mošej pri Bagerhatu
Srednjeveško mesto iz žgane opeke v bangladeškem okrožju Bagerhat slovi predvsem po kopici veličastnih mošej, med katerimi je najbolj znana Mošeja šestdesetih kupol, ki ima pravzaprav 60 stebrov in kar 77 kupol. Lokacija teh starodavnih zgradb v delti Gangesa pa je vedno bolj problematična: z dvigovanjem morske gladine se viša tudi slanost tal, na katerih stojijo, saj sol prehaja v porozne zidove in jih uničuje.
Srednjeveško trgovsko mesto Kilva Kisivani
To otoško mesto ob obali današnje Tanzanije je bilo v srednjem veku pomembno trgovsko središče in najbogatejše mesto v vzhodni Afriki. O njegovi pestri preteklosti priča vrsta zgodovinskih zgradb, ki pa so zdaj vse bolj ogrožene zaradi dvigajoče se gladine morja. Valovi namreč spodkopavajo obalo otoka, na katerem stoji Kilva Kisivani, in s tem vse bolj ogrožajo starodavne zgradbe.
Južnoameriško "velemesto" Chan Chan
Ostanki puščavskega mesta na perujski obali s svojo skoraj nezemeljsko lepoto pripovedujejo zgodbo o nekoč cvetočem velikem mestu - to je bilo v predkolumbovski dobi največje mesto v Južni Ameriki. Zdaj pa ga vse bolj očitne spremembe podnebja peljejo v propad: mesto je zgrajeno iz blata in vse obilnejše padavine, ki jih povzroča El Niño, ga močno ogrožajo.
Oglejte si še:
1