Najbolj znamenite slovenske lutke

Pavliha

Pavliha velja za prvo slovensko ročno lutko in slovensko različico Pulcinelle, Kasperla, Puncha, Petruške in drugih lutkovnih šaljivcev iz evropske lutkovne zgodovine. Pri nas smo ročne lutke dobili razmeroma pozno v primerjavi z drugimi evropskimi deželami, morda tudi zato, ker so prvo zgodovinsko obdobje lutkarstva pri nas zaznamovale marionete. Prvi jih je vpeljal etnolog dr. Niko Kuret, ko je leta 1934 v Kranju postavil oder ročnih lutk. Prvega slovenskega lutkovnega šaljivca Pavliho pa je javnosti predstavil pet let pozneje, najprej leta 1939 na radiu v igri Ukradeni cekini, nato pa tudi v živo na odru pred občinstvom.

Butalci

V Butalcih so prvič nastopile mimične lutke iz pene.

Butalci Frana Milčinskega Ježka so bili prva izvirna lutkovna serija na Televiziji Slovenija. Predvajali so jo leta 1962, lutke pa je naredila Mara Kralj. V njej so prvič pri nas nastopile mimične lutke iz pene. Kot so zapisali ob razstavi Od skice do lutke v bežigrajski galeriji, najstarejše slovenske lutkovne oddaje niso ohranjene, saj takratna tehnologija tega še ni omogočala. Taka usoda je doletela tudi serijo Butalci.

Kljukec

Kljukca je napisal in igral Nace Simončič.

Navihani Kljukec je najprej nastopal na odru ročnih lutk Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani, kmalu pa je postal tudi slavni televizijski junak. Kljukčeve dogodivščine so nastale v letih 1964, 1965 in 1968. Scenarij je napisal Nace Simončič, ki je Kljukca tudi igral, lutke pa so bile delo Andre Avčin.

Zverinice iz Rezije

Zverinice iz Rezije so se na televizijskih ekranih prvič pojavile leta 1975.

Zverinice iz Rezije, ki so nastale po zapisih etnologa Milka Matičetova, so na televizijskih ekranih prvič zaživele leta 1975. Televizijsko uspešnico je v sodelovanju s Televizijo Slovenija uprizorilo Lutkovno gledališče Maribor, režirala sta jo Tine Varl in Marjan Ciglič, lutke pa so bile delo Brede Varl.

Žogica Marogica

Žogica Marogica je doživela že 1.371 ponovitev.

Žogico Marogico je na ljubljanski marionetni oder že leta 1951 postavil Jože Pengov, do danes pa je doživela že več kot 1.371 ponovitev in je del železnega repertoarja ljubljanskega lutkovnega gledališča. Lutke so delo Ajše Pengov, glasbo pa je napisal Bojan Adamič.

Zvezdica Zaspanka

Zvezdica Zaspanka je lani praznovala 60 let.

Lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka je lansko leto praznovala 60 let, repliko lutke glavne junakinje pa od leta 1957 hrani znameniti moskovski Lutkovni muzej Sergeja Obrazcova. Zvezdica Zaspanka Frana Milčinskega Ježka se je na Zemljo prvič spustila leta 1955 v režiji Jožeta Pengova, lutke pa so bile delo Mare Kralj. Leta 1965 je režiser Črt Škodlar v barvah predstavo v režiji Jožeta Pengova posnel in tako smo dobili prvi slovenski in jugoslovanski barvni celovečerni film, v katerem nastopajo lutke.

Sapramiška

Sapramiška je v 30 letih doživela že več kot 1.700 ponovitev.

Sapramiška na lutkovnem odru navdušuje že skoraj 30 let, doživela je že več kot 1.700 ponovitev. Junakinja izpod peresa Svetlane Makarovič je svojo premiero namreč doživela oktobra 1986 v režiji Naceta Simončiča, lutke pa so delo Jaka Judniča.

Radovedni Taček

Radovedni Taček je z Markom Okornom kar 13 let izobraževal mlade gledalke in gledalce.

Radovedni Taček so bile najprej tri knjige Eveline Umek, nato pa televizijska serija, ki je med leti 1987 in 2000 v 327 oddajah mladim gledalkam in gledalcem predstavljala nove besede in njihove številne pomene. Tačku, ki ga je animiral Nace Simončič, je družbo delal Marko Okorn. Osnutek za lutko je naredil Marjan Manček.

Kosovirji

Kosovirji so na sporedu že od leta 2000.

Podobno vztrajni so tudi kosovirji, ki so premiero v predstavi Spet kosovirji! doživeli leta 2000 v režiji Barbare Hieng Samobor, ponovitev pa je bilo že več kot 150. Tudi Kosovirje je napisala Svetlana Makarovič, likovna zasnova pa je delo Barbare Stupica.

Zverjasec

Zverjasca je za lutkovni oder ustvaril ilustrator Natan Esku.

Zverjasec je lutkovni muzikal iz leta 2013 in velja za sodobno lutkovno uspešnico. Ustvarjen je na podlagi slikanice, ki jo je ilustriral Axel Scheffler, na oder ljubljanskega lutkovnega gledališča so ga postavili režiser Jaka Ivanc, avtor dramatizacije Milan Dekleva, za likovno podobo in scenografijo pa je poskrbel Natan Esku.