Torek, 10. 3. 2015, 9.46
9 let, 1 mesec
Ljubezenska zgodba, ki se dogaja na Bledu in v Ljubljani, napisal pa jo je Francoz.

Avtor: Clément Bénech Prevod: Jana Pavlič Založba: Beletrina (žepna izdaja, 88 strani, 9,90 evra)
S Slovenci se srečata v Radovljici, kjer se ustavita za zgodnji zajtrk. Na vrtu pred gostilno opazujeta vrhove Triglava, preden ju pozdravi gostilničarka in jima za zajtrk predlaga "ruladice z orehi – potico – in vročo čokolado". Tradicionalni slovenski zajtrk? Ne ravno. To ugotovita tudi protagonista, ko pomočita potico v vročo čokolado: ni slabo, a vseeno diši po Avstriji.
Ležerno jutranje popotovanje se sprevrže v malo dogodivšino, ko par na Bledu preseneti stavka pletnarjev, zato se odločita, da bosta na otoček kar odplavala. Tam ju ujame nevihta in prenočita pri lastniku gostilne ob cerkvici. Ime mu je France (kot pesniku), zna francosko in ima nekje spravljen tudi francoski prevod Prešernovih poezij. Francoski par prespi na tleh gostilne, zarana pa otok zapusti s pletno.
To spoznata naslednji dan na vodenem ogledu. Sprehodita se čez Prešernov trg, ob Ljubljanici do Zmajskega mostu, z vzpenjačo se povzpneta na Ljubljanski grad. Želita se ljubiti, pa vesta, da je v stanovanju Sara, zato se odločita, da se zvečer izmuzneta v park Tivoli, zlezeta višje v hrib in tam razgrneta odejo. Naslednji dan – nedelja je – obiščeta bolšji sejem in opazujeta Ljubljančane, se fotografirata pod Nebotičnikom, neseta razvit fotografije in se ustavita v kavarni ob železniški postaji.
Skratka, obiščeta nekatere mestne točke, ki jih še domačini redko obiščejo kar tako.
Roman Slovensko poletje je tako zgodba o mladem paru, ki se sprašuje o svoji ljubezni, pa tudi zgodba o Sloveniji, njenih ljudeh in znamenitostih. Skozi oči francoskih turistov ne spremljamo le njunega razmerja, temveč na novo spoznavamo tudi kraje, ki so nam poznani, mimo katerih hodimo vsak dan in jih imamo za samoumevne. Tako kot ljudi, ki so nam blizu.